Renata Dacinger: Če vidim neko zanimivo temo, v njej hitro prepoznam znanost - RTV SLO

Renata Dacinger: Če vidim neko zanimivo temo, v njej hitro prepoznam znanost

Renata Dacinger že dobro desetletje na TV Slovenija ustvarja znanstveno oddajo Ugriznimo znanost, odstiranje plasti znanosti jo izjemno veseli in navdušuje, saj jo praktično vidi povsod. Celo pisanje kriminalke vidi kot pravo znanost.

Če sva v oddaji Številke, najprej ena številska − vaša najljubša številka je šest.V šesti sezoni Številk smo govorili o tem, kaj nas dela ljudi. O tem pa lahko veliko pove prav znanost.Ko sem iskal skupni imenovalec vseh odgovorov gostov v tisti sezoni, se je nekako izkazalo, da je to prav empatija, o čemer govorite tudi vi. Je te veliko v vašem življenju?Končuje se že 13. sezona oddaje Ugriznimo znanost. Poletje prinaša čas za oddih in iskanje novih idej.V naslednji sezoni podkasta Številke bodo osrednja tema knjige. Pogosto moderirate dogodke ob predstavitvi znanstvenih knjig. Kakšne knjige pa sicer še radi berete?Po koncu srednje šole ste razmišljali o študiju matematike in novinarstva. Kaj je na koncu pretehtalo v korist novinarstva?V igri asociaciji ste ob besedi matematiki zapisali natančnost. Sklepam, da je ta natančnost tudi sinonim za vas.Vam natančnost očitajo zato, ker jo sami pričakujete in "zahtevate" tudi od drugih?Odraščali ste v družini z dvema otrokoma. Imeli ste starejšo sestro, sem prav razumel, da si je oče za drugega otroka želel sina?Če poveževa natančnost, perfekcionizem in službo: veliko premišljujete o izdelku in kakšen bi bil, če bi imeli na voljo več resursov?13 sezon je dolga doba, a tedenska frekvenca je kar velika. Imate kdaj težave pri snovanju tem?Ali se zgodi obratno? Torej, da znanstveniki sami potrkajo na vaša vrata, ker prepoznajo pomen vaše oddaje?Ko omenjate zaupanje. Ob pandemiji se je povečalo zaupanje v javne medije, potem pa se je to vrnilo na stare tirnice ali celo nižje. Kako pa ocenjujete v tem času zaupanje v znanost, ki v celotni zgodbi v pandemiji zaseda pomembno mesto?Znanost jemljemo selektivno − kadar nam je v ekonomskem interesu, znanost zagrabimo z veliko žlico in jo vzamemo za svojo. Ko pa znanost opomni na stvari, ki jih ne počnemo prav, jo pogosto označujemo kot lažno znanost ali kot zarotoŽiga Zaplotnik se ukvarja s podnebjem, kar je eden od največjih izzivov tako znanosti kot človeštva sicer. Ali podnebno prihodnost vidite optimistično ali pesimistično?Ko sva pri vprašanju statusa znanosti, prihaja do rubrike Štafeta, v kateri vprašanje postavlja zadnji gost. Prejšnji teden je gostovala Ksenija Benedetti in vas sprašuje: 'Kako bi lahko v medijih ojačali zvočnike glede uspehov naših znanstvenic in znanstvenikov, da bi se približali odmevnosti novic v športu?'