Nekaj dobrega za zdravje rastlin lahko naredi vsak

Špela Alič raziskuje bakterijske povzročitelje bolezni rastlin in kako jih čim prej zaznati.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Skladno z življenjem v sodobnem svetu in velikimi količinami podatkov najpogosteje uporabljam računalnik. V laboratoriju pa največ aparature za merjenje DNK v različnih vzorcih.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Svoje raziskovalno delo posvečam bakterijskim povzročiteljem bolezni rastlin. Rastline tako kot ljudje in živali lahko zbolijo. Vendar v nasprotju z ljudmi in živalmi za bolezni rastlin nimamo učinkovitih zdravil. Zato je glavna preventiva hitro zaznavanje mikroskopskih povzročiteljev bolezni, še preden povzročijo škodo, in preprečevanje njihovega širjenja. Pri mojem delu skupaj s kolegi razvijamo nove diagnos­tične teste za zaznavanje bolezni rastlin. Aktivno sodelujem tudi pri razvoju biološkega obvladovanja škodljivih bakterij z bakteriofagi, posebnimi virusi, ki uničujejo le nekatere bakterije.

Znanost imam rada, ker tukaj ni prostora za ravnodušnost. Vsak lahko najde v znanosti kaj zanimivega, le pravo področje mora odkriti.

Rastline so za ljudi izredno pomembne. So naš osnovni vir hrane in gradijo velik del našega okolja, povezane pa so tudi z našo kulturo. Zato je ohranjanje zdravja rastlin nadvse pomembno. In s svojim delom se trudim ravno to, najti nove načine, kako v globaliziranem svetu omejiti bakterijske povzročitelje bolezni in ohraniti zdravje rastlin. Nekaj dobrega za zdravje rastlin v našem okolju pa lahko naredi čisto vsak izmed nas s tem, da s potovanj ne prinaša domov rastlin, semen, plodov, zelenjave ali cvetja, saj se v njih lahko skrivajo bolezni in škodljivci.

Nikoli se nisem odločila, da bom znanstvenica. Naravoslovje mi je bilo vedno zelo blizu, zato sem se usmerila na to področje. Nato pa sem le sledila svoji radovednosti in potem, ki so se mi odpirale.

Sem aktivna prostovoljna gasilka, kar je zame že kar način življenja. V preostanku prostega časa se rada odpravim v gore ali odpeljem kakšen krog z motorjem. Ob slabšem vremenu pa se usedem za šivalni stroj.

Bakterije se med seboj pogovarjajo. Za komunikacijo ne uporabljajo zvoka, temveč molekule, ki jih izločajo v okolje, pravi Špela Alič. FOTO: Alexandra B. Košir

Radovednost. Ne poznam znanstvenika, ki ne bi imel dobre mere radovednosti. Znanstveniki smo kot veliki otroci. Za vsako trditvijo se skriva »zakaj?«.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Področje znanosti je tako široko, da nikakor nimam zadostnega pregleda za take napovedi. Poleg tega je znanost nepredvidljiva, zato se raje pustim presenetiti.

Se bom raje posvetila potovanjem po Zemlji. Imam na tem planetu še veliko za raziskati.

Na vir, ki ne bo zgolj zelen, ampak tudi ekološko vzdržen na dolgi rok.

Z dr. Angelo Piskernik, prvo Slovenko z doktoratom iz naravoslovja. Vse življenje ji bom hvaležna za ustanovitev Triglavskega narodnega parka.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Bakterije se med seboj pogovarjajo. Za komunikacijo ne uporabljajo zvoka, temveč molekule, ki jih izločajo v okolje. Tako na primer bakterije vedo, kako velika je njihova združba. Zato bakterij ne moremo obravnavati kot posameznih celic, ampak kot združbo celic, ki se kot celota odziva na okolje.

Dr. Špela Alič je zaposlena na oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?