Marilyn Monroe je bila življenjska vloga Norme Jeane Mortenson, male brunetke, ki je odraščala po sirotišnicah in se, da bi zbežala od bede, ki jo je obdajala, raje pretvarjala, da je nekdo drug. Ni bila navajena biti srečna, rada pa se je »igrala hišo«, kar je poskušala s tremi zakoni. A vloga žene in gospodinje ji ni pristajala, imela je preveč drugih fantazij. (Moški) svet je v dveh desetletjih postal popolnoma obseden z njo. Platinasto blondinko, ki je govorila z visokim, mehkim glasom, utripala z gostimi umetnimi trepalnicami na zapeljivo priprtih vekah, šobila polna rdeča usta ter zibala s širokimi boki. Rada je rekla, da če že mora biti simbol, je raje simbol seksa kot česa drugega. Kasneje pa sta jo zaradi njene izražene seksualnosti in opolnomočenja posvojila tako drugi kot tretji val feminizma.

Tragična smrt pri 36 letih ji je zagotovila mesto v panteonu nesmrtnih ikon.

Film Blondinka bo doživel premiero na Beneškem filmskem festivalu septembra.

Njeno javno podobo so ustvarjali mediji, ki so trgali koščke z nje na vsakem koraku, najraje vsakokrat, ko je bila sprejeta v bolnišnico. Vsakič ko je pokazala kanček nežnosti ali občutljivosti, so jo imeli za šibko. Še danes njeno kompleksno osebnost in vznemirljivo življenje povzemajo literarne in filmske biografije in ji s časovno distanco in osvetljene z novega zornega kota dajejo glas.

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?