Proračunski primanjkljaj se je v prvih sedmih mesecih ustavil pri približno 252 milijonih evrov - RTV SLO

Proračunski primanjkljaj se je v prvih sedmih mesecih ustavil pri približno 252 milijonih evrov

Po preliminarnih podatkih ministrstva za finance se je v proračun nateklo približno 7,3 milijarde evrov prihodkov, kar je 17,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so bili medtem z okoli 7,5 milijarde evrov medletno za 10,5 odstotka nižji.

Primanjkljaj, gre za približno 252 milijonov evrov, je bil tako ob nadaljnji močni rasti prihodkov in ob odpravi protikoronskih ukrepov in s tem povezanih izdatkov bistveno nižji kot lani v tem času, ko je dosegel nekaj več kot 2,2 milijarde evrov. Glede na to, da je ob polletju primanjkljaj dosegel 125,3 milijona evrov, se je samo julija povečal za nekaj manj kot 127 milijonov evrov.

Glede na lani jeseni sprejeti proračun je letos predvidenih 11,47 milijarde evrov prihodkov in 13,94 milijarde evrov odhodkov, tako da naj bi primanjkljaj dosegel 2,47 milijarde evrov. Nova vlada pod vodstvom Roberta Goloba je sicer že napovedala, da se bo v sklopu priprave proračunskih dokumentov za leti 2023 in 2024 najverjetneje lotila tudi rebalansa letošnjega proračuna in ga prilagodila dosedanjim ukrepom za obravnavo draginje in drugim prednostnim nalogam vladne koalicije.

Davčni prihodki so v sedmih mesecih skupaj po navedbah ministrstva za finance dosegli približno 6,1 milijarde evrov in so bili za 19,3 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju.
Prilivi iz davka na dodano vrednost so se ustavili pri okoli 2,7 milijarde evrov in bili glede na enako obdobje lani višji za 19,1 odstotka. Razlog za medletno rast je po pojasnilih ministrstva zaustavitev gospodarske aktivnosti in porabe v času epidemije v začetku 2021 ter posledičen letošnji učinek zadržane porabe, obenem pa na rast prihodkov od DDV-ja vpliva tudi visoka inflacija.

Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so glede na dobro poslovanje podjetij dosegli približno eno milijardo evrov in bili za 47,5 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Prilivi od dohodnine so se zvišali za 2,9 odstotka, na približno 832 milijonov evrov, prihodki od trošarin pa so dosegli okoli 816 milijonov evrov in bili za 3,1 odstotka višji kot v enakem obdobju lani.

Nedavčni prihodki so dosegli okoli 433 milijonov evrov, kar je 15 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Lani je država prejela 164 milijonov evrov prihodkov od podeljenih koncesij za radijske frekvence, medtem ko letos tega priliva ne bo. Iz EU-ja je Slovenija v sedmih letošnjih mesecih prejela 569 milijonov evrov, kar je približno tretjina več od primerljivega lanskega obdobja.

Na strani odhodkov je šlo iz proračuna za stroške dela ožje državne uprave v sedmih mesecih približno 904 milijone evrov, kar je 7,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Znižanje je v večji meri posledica tega, da se ne izplačujejo več covidni dodatki.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je država letos do konca julija namenila približno 1,2 milijarde evrov oziroma 32,2 odstotka manj kot lani. Tudi to je v veliki meri posledica odprave različnih koronskih ukrepov.

Državni proračun je za investicije v sedmih mesecih namenil okoli 523 milijonov evrov oziroma 25 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, so še zapisali na finančnem ministrstvu.

Rast prilivov je izraz ustavitve gospodarske aktivnosti in porabe v prvem lanskem polletju