Pomembni koraki trgovskih podjetij na poti v trajnost

Trgovinska zbornica bo v okviru novega projekta konec leta podelila priznanja za trajnostno poslovanje podjetij.
Na strehah trgovskih centrov bodo zrasle sončne elektrarne. FOTO: Leon Vidic/Delo

Trajnostno poslovanje podjetjem prinaša številne poslovne priložnosti, brez trajnosti pa v prihodnosti ne bo dodane vrednosti. Tega se zelo dobro zavedajo tudi v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), kjer bodo v okviru novega projekta konec leta podelili priznanja podjetjem, ki sledijo vodilom trajnosti na petih ključnih področjih.

Najpomembnejša področja, na katerih trgovska podjetja izvajajo trajnostni prehod, so okolje, upravljanje, komuniciranje, zaposleni in vključenost v skupnost. TZS tako do vključno 22. avgusta zbira prijave svojih članov za priznanja, ki bodo podeljena v treh kategorijah: v prvi kategoriji so samostojni podjetniki, mikro in male družbe, v drugi kategoriji srednje družbe in v tretji kategoriji velike družbe. Nagrado za trajnostno poslovanje bodo podelili najboljšim trem podjetjem, ki bodo dosegla najvišje število točk znotraj posamezne kategorije.

Prehod v trajnostno, okolju prijazno poslovanje ni enostaven, a bi bila velika strateška napaka vsakega podjetja, ne raziskati priložnosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe. In kot pravijo v TZS, se prenekatero podjetje tega danes že zelo dobro zaveda.

Trajnostno poslovanje je večplastno in zajema različne pristope in dejavnosti, ki so sestavni del poslovnih operacij. Podjetja bodo morala ne samo pripraviti trajnostne strategije poslovanja, ampak zastavljenim korakom slediti tudi v praksi.

In katere korake morajo podjetja osvojiti na poti v trajnost? Jože Mermal, solastnik in predsednik upravnega odbora družbe BTC, poudarja: »Vsi moramo začeti meriti, kako trajnostno je naše poslovanje, začeti moramo aktivno slediti regulativi EU, oceniti moramo podnebna tveganja v dobavni verigi, direktnem poslovanju in uporabni verigi; črpamo lahko različna sredstva, ki so namenjena za zeleni prehod.« In dodaja, da želijo k trajnostnemu poslovanju spodbuditi tudi njihove partnerje. Saj, če »bomo izmerili, kje smo, kakšna so tveganja, nastavili ambiciozne cilje in ukrepe, bomo lahko konkurenčni, odporni na prihajajoče krize, naše poslovanje pa bo še vedno temeljilo na dodani vrednosti«, je še dodal Mermal.

»Poslovanje trgovcev se lahko zaradi skokovite rasti cen elektrike prav hitro močno zaostri,« pa poudarja predsednica TZS Mariča Lah. In dodaja, da zato v trgovinski zbornici pričakujejo, da bo pomoč v tem segmentu zajela prav vsa podjetja, ne glede na to, v katero panogo gospodarstva podjetja spadajo. Z vidika ohranjanja konkurenčnosti in delovnih mest pa morajo biti ukrepi primerljivi s tistimi, ki jih sprejemajo države članice EU.

Odločitve, ki črpajo iz načel trajnosti, bodo ključne za obvladovanje kratkoročnih tveganj in za dolgoročno prilagajanje spreminjajočemu se globalnemu sistemu. »Za poslovne dejavnosti, vključno s trgovino, so pomembna tri glavna področja: poleg vzpostavljanja stabilnih in zanesljivih dobavnih verig ter prilagoditve poslovnih modelov trajnostnemu poslovanju ima izjemno pomembno vlogo prestrukturiranje virov energije; govorimo o tako imenovani zeleni energiji.«

Samo Kupljen, direktor Bauhausa v Sloveniji, Srbiji in Bolgariji ter na Hrvaškem, pa pravi, da trgovci potrebujejo energijo, ki jim bo dala svobodo. »To je trajnost. To so obnovljivi viri, ki se proizvajajo na lastni zemlji. Zlasti sonce in veter. Cilj je, da bomo imeli toliko zelene energije, da nam ne bo treba na svetovnem trgu trgovati z emisijskimi kuponi.« Podjetje Bauhaus stavi na strategijo samooskrbe. Vsi njihovi centri merijo vsaj 15.000 kvadratnih metrov, zato so strehe centrov tako velike, da lahko na njih zgradijo sončne elektrarne, s čimer bodo pokrili vse potrebe po svetlobi, hlajenju, gretju in polnjenju vozil. »Vsi novi centri Bauhausa bodo popolnoma samooskrbni, medtem ko bodo v treh letih tako v Sloveniji kot na Hrvaškem elektrificirali strehe vseh obstoječih centrov in zamenjali vse porabnike, ki delujejo na fosilna goriva,« še napoveduje Kupljen.

Del podnebnega prehoda je tudi vnaprejšnja analiza poslovnih tveganj, je še zapisala dr. Lučka Kajfež Bogataj. In pri tem navedla rezultate raziskave Evropske investicijske banke iz leta 2020, ki kažejo, da skoraj polovica podjetij iz EU vlaga v energetsko učinkovitost, poroča o postavljenih ciljih zmanjševanja emisij in naložbah za blaženje podnebnih sprememb ter o povečani ozaveščenosti o tveganjih, povezanih s podnebnimi spremembami. V Sloveniji je delež podjetij, ki imajo naložbe za blaženje podnebnih sprememb, nižji od evropskega povprečja. Le 17 odstotkov podjetij v Sloveniji ima kadre, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami, in le 16 odstotkov jih meni, da so podnebne spremembe resen poslovni problem, v katerega bo treba prej ko slej zagristi.

Številni strokovnjaki pa opozarjajo, da bodo na poti trajnostnega prehoda uspešne poslovne strategije z jasnim poslanstvom. Pomembna bo zaveza k tem ciljem in transparentna komunikacija.

Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?