Gorenjski glas | Znanost ni poklic, je na?in ?ivljenja

Katja Klinar, tridesetletna strojna in?enirka in fizi?arka iz Podhoma v ob?ini Gorje, je ena izmed treh leto?njih nagrajenk programa L'Or?al-UNESCO Za ?enske v znanosti, ki prejmejo pet tiso? evrov ?tipendije. V 16. letu programa se je pridru?ila dosedanjim 43 ?tipendistkam, ki sta jih za odli?nost njihovega znanstvenega raziskovanja s ?tipendijo nagradila in podprla partnerja programa L'Or?al Adria in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.

?Te?ko bi rekla, da je ukvarjanje z znanostjo poklic, to je na?in ?ivljenja, kjer mora? imeti dovolj notranje motivacije, ki te ?ene naprej. Isto?asno mora biti znanost tudi hobi, saj si v tem primeru veliko uspe?nej?i in ti ni te?ko vlo?iti ve? ?asa.?

Katjo Klinar sta ?e v osnovni in srednji ?oli zanimala naravoslovje in tehnika, a se ni mogla odlo?iti za bolj specifi?no podro?je, zato je izbrala naj?ir?i naravoslovni ?tudij ? fiziko. Po zaklju?eni prvi stopnji na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je ?elela pridobiti ve? prakti?nega znanja, zato je izkoristila prednost bolonjskega programa in drugo stopnjo nadaljevala na Fakulteti za strojni?tvo Univerze v Ljubljani. ?Vedela sem, da laboratoriji na Fakulteti za strojni?tvo sodelujejo z razli?nimi slovenskimi in tujimi podjetji, kar prina?a dodatna znanja, izku?nje in potencialno mo?nost kasnej?e zaposlitve. Izmed vseh ponujenih smeri sem izbrala tisto, ki mi je bila najbli?e po predhodnem znanju in zanimanju ? procesno strojni?tvo,? je dodala.

Fizika je po njenem temeljna znanost, ki popisuje in razlaga svet, v katerem ?ivimo, strojni?tvo oziroma in?enirstvo to znanje zdru?i in uporabi v razli?nih procesih, napravah in sistemih, s ?imer nam olaj?a ?ivljenje. ?tudij fizike ji je dal na?in razmi?ljanja in celosten pristop k problemu, strojni?tvo pa izvedbo in vrednotenje re?itve problema. ?Gre za pogosto kombinacijo izobrazbe raziskovalcev in raziskovalk na Fakulteti za strojni?tvo. V zadnjih letih je tehnologija tako napredovala, da se je tudi strojni?ki poklic precej spremenil. ?e je imel pred nekaj desetletji tipi?en strojni in?enir v rokah svin?nik, ?epni ra?unalnik in risalno desko, danes sedi za ra?unalnikom, kjer v sofisticiranih programih snuje, modelira, simulira in optimizira delovanje procesov, naprav in sistemov, ki se nato realizirajo v razli?nih delovnih procesih,? pojasnjuje sogovornica.

Klinarjeva je kmalu za?ela raziskovalno sodelovati z Laboratorijem za hlajenje in daljinsko energetiko. Sodelovanje je preraslo v izredno zanimivo magistrsko nalogo, za katero je prejela Pre?ernovo nagrado Fakultete za strojni?tvo. Po zaklju?ku ?tudija se je v laboratoriju zaposlila kot mlada raziskovalka. ??e v prvem letu zaposlitve sem ugotovila, da ?eprav je prenos toplote dobro poznan proces, ponuja veliko razli?nih izzivov in odprtih vpra?anj,? je poudarila. V Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko je najve?ji poudarek na raziskavah novih tehnologij ter izbolj?avah obstoje?ih tehnologij hladilne tehnike, toplotnih ?rpalk in razli?nih toplotnih procesov. Ena izmed alternativnih tehnologij je kalori?no hlajenje in toplotne ?rpalke. Podzvrst, ki je trenutno na najvi?ji ravni tehnolo?kega razvoja, je magnetno hlajenje. ?To izkori??a magnetokalori?ni u?inek nekaterih trdnin, zaradi ?esar ima teoreti?no vi?ji energijski izkoristek v primerjavi z obstoje?imi parno-kompresijskimi tehnologijami, ne uporablja okolju ?kodljivih hladiv in lahko deluje brez gibljivih delov. Vodja laboratorija prof. dr. Andrej Kitanovski je eden izmed glavnih raziskovalcev na tem podro?ju na svetovnem nivoju, raziskave laboratorija pa so ?iroko razpoznavne,? je povedala.

Na znanstvenem podro?ju v Sloveniji laboratorij aktivno sodeluje z drugimi laboratoriji Fakultete za strojni?tvo v Ljubljani in s posameznimi skupinami z Instituta Jo?ef Stefan. ?V tujini imamo vzpostavljene dobre povezave in razli?ne vrste sodelovanj z vrhunskimi raziskovalnimi institucijami iz Evrope, ZDA in Azije. Stik s tujimi raziskovalci je sicer nekaj vsakdanjega in nujno potrebnega, ?e ?eli? dosegati znanstveno odli?nost. Zahteva pa veliko ?asa, truda in tudi odrekanj, da postane? svetovno prepoznaven. ?e posebno te?ko je bilo v zadnjih dveh letih, saj znanstvene konference, ki so odli?na prilo?nost za osebni stik s tujimi raziskovalci, niso potekale v ?ivo,? je pojasnila Katja Klinar.

Klinarjeva v sklopu doktorskega ?tudija raziskuje uporabo toplotnih stikal in toplotnih diod v sistemih s cikli?nim spreminjanjem temperature. Gre za sisteme, kjer se temperatura spreminja z neko periodo. ?Vsem znan primer je temperatura ozra?ja ali zemlje. Tu imamo dnevno nihanje temperature oziroma nihanje temperature zaradi letnih ?asov. V nekaterih sistemih se ta sprememba odvija hitro, na primer v bloku motorja, ob v?igu goriva temperatura naraste, potem pa pade. V drugih sistemih je treba vzdr?evati dolo?eno temperaturo, kot na primer v mikro- in mo?nostni elektroniki. V takih sistemih lahko u?inkovito uporabimo toplotna stikala in toplotne diode, saj z njimi lahko nadzorujemo toplotni tok,? nam je pojasnila. Njena naloga je delno numeri?na, delno eksperimentalna, najti pa ?eli ?im bolj?e toplotno stikalo in toplotno diodo, ki bi ju lahko uporabili v magnetnem hlajenju, ki je ?e en sistem s cikli?no spremembo temperature. ?V takem sistemu se temperatura magnetokalori?nega materiala spremeni ve?krat na sekundo za nekaj stopinj Celzija. Trenutno je tehnologija ?e v fazi raziskav in ena izmed glavnih te?av je ravno neu?inkovit in po?asen prenos toplote, ki omejuje delovanje naprav pri veliki gostoti mo?i glede na maso same naprave, to pa je seveda pogoj za ekonomsko upravi?enost. U?inkovit na?in prenosa toplote v teh napravah bi omogo?il preboj tehnologije na trg, kjer bi se postavila ob bok uveljavljenim tehnologijam. Preliminarne raziskave ka?ejo, da bi to lahko dosegli ravno z uporabo toplotnih stikal in toplotnih diod,? je pojasnila.

Katjo Klinar je ?e od nekdaj zanimalo veliko stvari, ?elela si je poklica z razgibanim in raznovrstnim delom, zato se je v raziskovalnih in znanstvenih vodah odlo?no zna?la. ?Te?ko bi rekla, da je ukvarjanje z znanostjo poklic, to je na?in ?ivljenja, kjer mora? imeti dovolj notranje motivacije, ki te ?ene naprej. Isto?asno mora biti znanost tudi hobi, saj si v tem primeru veliko uspe?nej?i in ti ni te?ko vlo?iti ve? ?asa. Podobno je kot pri umetnikih in pisateljih ? nikoli ne ve?, kdaj bo? dobil novo idejo ali pa se domislil re?itve nekega problema,? je dejala. Njeno delo je predvsem raziskovanje, delno je vklju?ena tudi v pedago?ki proces. ?Najve? ?asa pre?ivim pred ra?unalnikom v pisarni, razen ?e v laboratoriju izvajam eksperimente. Zjutraj najprej preletim teko?e raziskovalne novice na razli?nih spletnih platformah. Preostali del dneva porabim za razli?ne aktivnosti, kot so izvajanje numeri?nih simulacij ali eksperimentov, obdelavo rezultatov, risanje slik in grafov, izdelavo eksperimentalne proge, vgradnjo merilnih zaznaval v eksperimentalno progo. Imamo tudi sestanke s sodelavci ali predstavniki podjetij, ?tudente pou?ujemo na vajah in sodelujemo pri njihovih zaklju?nih nalogah,? je opisala svoj tipi?ni dan. Poleg tega je del njenega vsakdana branje znanstvenih ?lankov, saj se morajo znanstveniki stalno izpopolnjevati in slediti najnovej?im trendom. ?Pisanje znanstvenih in strokovnih ?lankov ni cilj na?ega dela, kot mogo?e nekateri narobe razumejo raziskovalni svet. Pisanje ?lankov je posledica raziskovalnega dela, je neke vrste poro?ilo o rezultatih, ki smo jih dosegli skozi raziskave. Torej ne raziskujemo zato, da bi pisali ?lanke, temve? da bi razvili nove tehnologije in procese ali pa izbolj?ali obstoje?e. Te rezultate, ?e niso predmet intelektualne lastnine, objavljamo v svetovno priznanih in recenziranih revijah zato, da bodo na voljo celotnemu svetu in bodo s tem pripomogli h globalnemu razvoju novih znanj in tehnologij,? je pojasnila Klinarjeva, ki je tudi asistentka na Fakulteti za strojni?tvo, kjer trenutno pomaga pri izvedbi avditornih vaj pri predmetu Transportni pojavi.

Znano je, da polovica znanstvenic ?e po petih letih obupa v karieri v znanstveni ustanovi, Klinarjevi ravno te?e peto leto. ?Dinamika dela v raziskovalnih ustanovah je lahko precej kruta, sploh v manj?ih skupinah. ?e sam sebi ne priskrbi? financiranja, torej projekta, s katerim se bo? ukvarjal, ostane? brez slu?be. V laboratorijih z ve?jim ?tevilom zaposlenih moramo na fakultetah poleg pedago?kega procesa, ki ga direktno financira dr?ava in v takih laboratorijih predstavlja manj?i dele? prihodkov, za vse druge finance poskrbeti sami. Za pridobitev projekta moramo izkazovati visoko znanstveno odli?nost, kar pomeni za?aran krog. Znanstvena odli?nost je namre? le prvi pogoj, ogromno ?asa porabimo za prijave raznovrstnih, ?e posebej evropskih projektov, pri katerih pa pogosto zaznavamo, da kvaliteta prijave in vsebine nima direktne povezave z izbranimi projekti. Pet let je o?itno obdobje, v katerem spozna?, ali lahko deluje? v tem sistemu ali pa ne. Splo?no znano je tudi, da za?etne pla?e na raziskovalnih ustanovah ne konkurirajo za?etnim pla?am v gospodarstvu. Ko si mladi ?elimo urediti ?ivljenje, je vi?ina osebnega dohodka pogostokrat razlog za menjavo slu?be,? je poudarila.

Njena celotna ?tudijska pot je potekala na smereh, kjer je malo ?tudentk, asistentk in profesoric, a poudarja, da so bili odnosi vseh na fakulteti vedno korektni in objektivni, vezani zgolj na prikazano znanje. Kot ?enska je uspela v znanostih, ki so morda tradicionalno v domeni mo?kih. ?Zaradi razli?nega na?ina razmi?ljanja imamo ?enske druga?ne ideje ali pristope kot mo?ki, kar se lahko v me?anih skupinah zelo dobro pove?e in vodi v bolj?e re?itve,? je dejala in dodala, da so zaposlitvene mo?nosti za mlade raziskovalce v naravoslovju in tehniki v raziskovalnih skupinah ogromne, saj kadra primanjkuje, za kar kot glavni razlog vidi prenizke pla?e. ?Mislim, da bi bilo za zagotavljanje 'znanstvenega podmladka' nujno uvesti dodatno finan?no spodbudo. Pri tem bi bilo treba podati ustrezne kriterije, da je taka podpora dana sposobnim osebam, ki so pripravljene trdo delati in ki jemljejo znanost kot na?in ?ivljenja,? je dejala.

?tipendija, ki jo je Klinarjeva prejela, predstavlja petmese?no neto pla?o mladega raziskovalca. Pomeni ji potrditev, da je na pravi poti. ?V pridobitvi ?tipendije je skritih ve? let trdega dela, odrekanj, vzponov in padcev. Upam pa, da bo z ve?jo razpoznavnostjo pomagala tako meni kot tudi drugim ?enskam v znanosti. Mogo?e ravno moja zgodba prepri?a ?e kak?no dekle v ?tudij strojni?tva ali fizike oziroma ukvarjanje z znanostjo,? je sklenila.

Me pa prav zanima, kak?en bo ta premi?ni dom. A se ga bo dalo s temelji vred prestavljati po Vitrancu?
OBUP. kak?na ?tala. Za ta denar bi lahko pomagali ?ive?im. Samo ne - je treba ?agat stoletne breze, polagat plo??ice..... zasajat nova drevesa...... samo da se tro?i.