Programski svet še ni potrdil programsko-produkcijskega načrta za leto 2023 - RTV SLO

Programski svet še ni potrdil programsko-produkcijskega načrta za leto 2023

Programski svet Radiotelevizije Slovenija je odločil, da bo o predlogu programsko-produkcijskega načrta zavoda za leto 2023 glasoval po posvetovanju s svetom delavcev, medtem ko so razpravo opravili.

Predstavniki zaposlenih v svetu so pripravljavcem dokumenta skozi razpravo najbolj zamerili prav to, da skupnega posvetovanja ni bilo.

PPN za leto 2023 predvideva vrnitev 20-minutne zunanjepolitične oddaje Globus v najbolj gledani večerni termin na prvem programu TV SLO. Načrt za letos namreč oddaje ni predvidel. Napovedana je nadgradnja koncepta in vsebine nekdanjega Globusa s krepitvijo terenskih zgodb dopisnikov RTV SLO in zunanjepolitičnih novinarjev v Ljubljani.

Grah Whatmough je še pred odločanjem o tem, ali bodo o predlogu načrta glasovali po posvetu s svetom delavcev ali ne, dejal, da bo skupno posvetovanje s svetom delavcev po sprejetju dokumenta. Participacijska pogodba po njegovih besedah nikjer ne določa, kdaj se opravi posvetovanje.

Programski svetnik iz vrst zaposlenih Robert Pajek je posvetovanje po sprejetju dokumenta ocenil kot bizarno. To nikakor ni običajno, kot zdaj skuša predstaviti generalni direktor, je opomnil. Graha Whatmougha je pozval k spoštovanju delavcev.

Programska svetnica Jelka Stergel je opazila, da ni niti usklajenosti z vidika financ niti z vidika kadrov. Po njenem mnenju se obravnavajo posamezni deli, za celoto pa se zdi, kakor da nihče ne odgovarja zanjo.

Na seji so sprejeli tudi dopolnitev zavodovega poslovnika. V skladu z njim bo posnetek tistega dela seje programskega sveta, ki se prenaša po medmrežju, po seji dostopen javnosti na portalu MMC RTVS. Tako so želeli odgovoriti na pobudo udeležencev prireditve RTVSMO, ki je 26. oktobra pod okriljem sveta delavcev RTV SLO potekala v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Dopolnitev poslovnika bo začela veljati za naslednjo sejo sveta.

Po predlogu finančnega načrta zavoda za leto 2023 bo prihodkov nekaj manj kot 139 milijonov evrov, odhodkov pa nekaj pod 144 milijonov evrov. Tako bo primanjkljaja za nekaj manj kot pet milijonov evrov.

V zavodu leta 2023 načrtujejo prodajo delnic Eutelsata v vrednosti 5,6 milijona evrov. Od tega je 1,8 milijona evrov predvidenih za odpravnine, izplačane letos, medtem ko za odpravnine v letu 2023 načrtujejo izplačilo 1,375 milijona evrov.

Po redni seji se je programski svet sestal še na izredni, ki jo je zaradi vse večjega nezadovoljstva med zaposlenimi na zavodu zahtevalo 11 članov sveta, med njimi vsi trije predstavniki zaposlenih. Ker pa so podpisniki pod zahtevo na sami izredni seji umaknili svoje podpise, so sejo takoj končali.

Podpisniki so v zahtevi izpostavili, da v javnem zavodu vladajo nevzdržne razmere, zaposleni so nezadovoljni, programske obveznosti iz programsko-produkcijskega načrta zavoda pa se ne izpolnjujejo, so našteli.

Pravijo, da je v zadnjem letu javna radiotelevizija v krizi vodenja. Po njihovih besedah se namreč sooča z najdaljšo stavko zaposlenih v svoji zgodovini, pri čemer vodstvo ne zna vzpostaviti socialnega dialoga in ustrezno odgovoriti na stavkovne zahteve. Zaposleni opozarjajo na nevzdržne razmere, poseganje v novinarsko in uredniško avtonomijo, ukinjanje oddaj, zunanjih dopisništev, mobing in grožnje stavkajočim z odpuščanjem, so navedli.

Glede na to se je gledanost Televizije Slovenija po njihovih besedah znižala, zadnja raziskava Valicona Ogledalo Slovenije pa je pokazala še na padec ugleda oziroma zaupanja v javno RTV. Tako mediji kot RTV SLO so dosegli najnižjo stopnjo zaupanja, izmerjeno do zdaj, so opomnili.
Izrazili so dvome o zakonitosti, gospodarnosti in uspešnosti dela sedanjega vodstva, zato so ga pozvali, da jim v skladu s svojimi pristojnostmi poda pojasnila, zakaj ne zagotavlja takšnega izvajanja nalog javne službe in nacionalnega poslanstva RTV SLO, kot ga zahtevata zakon in statut.

Med novinarji na javnem zavodu vre že sredine maja, ko so vodstvu zavoda napovedali opozorilno stavko. Stavke še niso končali. Zahtevajo novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač na RTV SLO in socialni dialog. Pogajanja z vodstvom niso prinesla pomembnejšega napredka.

V zadnjem času pa so olje na ogenj prilila opozorila pred odpovedjo delovnega razmerja, ki jih je vodstvo oktobra poslalo 38 novinarjem. Opozorila so prejeli, ker so proti koncu avgusta in v začetku septembra s prihodom v televizijski studio, kot so pojasnili v Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV SSLO, "izrazili solidarnost s šikaniranimi kolegi".

Novinarji televizijskega informativnega programa so medtem na družbenih omrežjih objavili, da so jih danes obvestili, da je bil v petek sprožen disciplinski postopek zoper enega zaposlenega in da bodo sledili še novi disciplinski ukrepi zoper novinarje. Zakaj je bil sprožen prvi disciplinski postopek, ne vedo. STA še čaka pojasnila zavoda o tem.

O finančni skladnosti PPN-ja bodo razpravljali 24. oktobra na seji vseh komisij

Na ustanovni seji se je sešel strateški svet za zdravstvo, ki bo pripravil usmeritve za reformo