Živilci in zadruge se digitalizirajo in posodabljajo proizvodnjo

Čaji Majnika prodirajo v restavracije in kavarne, za stiskanje olja iz oljk s pomočjo ultrazvoka se zanima oljkar z Braća V zadnjih mesecih upadajo le cene krav za zakol, pri drugih pridelkih pa stagnirajo, kmetijsko ministrstvo pripravlja novo pomoč za kmete. Kaj se s cenami dogaja na svetovnih trgih?
Nekateri so zaradi negotovih razmer ustavili naložbe, ki so jih pripravljali za prihodnje leto, drugi jih nadaljujejo
"V Sloveniji bomo prihodnje leto rekonstruirali tovarno krmil v Dražencih, obnovili farme v Starošincah in postavili nove silose za krmila. Pripravljamo tudi projekte za sončne elektrarne, od večjih naložb pa še nadgradnjo klavnice, nove pakirne linije in gradnjo regalnega robotskega skladišča," napoveduje Enver Šišić, generalni direktor Perutnine Ptuj. ​

Preverili smo, kako se tehnološko posodabljajo živilska podjetja in kmetijska zadruga z vinsko kletjo. Digitalizirajo poslovanje in vlagajo v učinkovite avtomatizirane stroje. Zaradi visokih cen energije prehajajo na cenejše energente in obnovljive vire energije. Nekateri pa so zaradi negotovih razmer ustavili naložbe, ki so jih pripravljali za prihodnje leto.

»Poleg dva hektarja velikega plastenjaka za jagode, vrednega 1,8 milijona evrov, smo večje naložbe v zadnjih dveh letih izpeljali tudi v družbi Panvita MIR. V razširitev proizvodnje in posodobitev tehnologije smo vložili pet milijonov evrov. Vlagali smo tudi v kmetijski del, z 900 tisoč evri smo tehnično posodobili proizvodnjo v mešalnici krmil v Lipovcih. Pri prašičereji smo lani začeli obnavljati hleve, s tehnološkimi posodobitvami bomo še nadaljevali. Pravkar smo začeli novo naložbo, s 5,5 milijona evrov bomo razširili in tehnološko posodobili proizvodnjo piščančjega mesa. Vlagali smo tudi v energetiko, namestili smo sončne elektrarne z nazivno močjo en megavat.

V prihodnjih petih letih bomo nadaljevali s postavitvami sončnih elektrarn, v sklopu Panvite MIR in pa načrtujemo energetsko prenovo hladilnih sistemov. Obsežna vlaganja predvidevamo tudi v poljedelstvu, s petimi do sedmimi milijoni evrov bomo prenovili strojni park. Za tovarno krmnih mešanic pa imamo že pripravljene projekte za tehnološko posodobitev, vredno pet milijonov evrov.«

» je sredi intenzivnih vlaganj. V Sloveniji smo obnovili matične jate in rekonstruirali objekte v Kidričevem in na Selah. Vložili smo tudi v čistilno napravo za odpadne vode, valilnico v Markovcih, sušilnico v Dražencih, posodabljamo mesno industrijo in proizvodnjo pripravljenih jedi. Prihodnje leto načrtujemo rekonstrukcijo tovarne krmil v Dražencih, obnovo farm v Starošincah, nove silose za krmila in prenovo upravne stavbe na Ptuju. Pripravljamo tudi projekte za sončne elektrarne, od večjih naložb pa lahko omenim nadgradnjo klavnice, nove pakirne linije in gradnjo regalnega robotskega skladišča.

Ena večjih naložb na Hrvaškem je bila postavitev 574-kilovatne sončne elektrarne. Gradimo silose za žita v Hercegovcu in večja kompleksa farm v Velikem Pažutu in Ludbreški Komarnici. V BiH načrtujemo novo tovarno proteinskih koncentratov. Tam bomo tudi širili predelavo za proizvodnjo klobas, povečali in avtomatizirali klavnico, načrtujemo tudi novo valilnico.

Po načrtih se odvijajo naložbe v Srbiji, zanje bomo v štirih letih namenili najmanj 30 milijonov evrov. Zgradili smo četrto od sedmih farm za vzrejo piščancev, da bomo imeli vso proizvodno verigo v svojih rokah, dolgoročno znižali proizvodne stroške in dosegli cenovno konkurenčno prednost. Posodobili bomo klavnice, načrtujemo novo tovarno za predelavo mesa in gradnjo silosov.«

»Prenavljamo mlin, dela bodo končana predvidoma marca 2023, celotna naložba skupaj z gradnjo bo presegla pet milijonov evrov. Približno toliko bomo vložili tudi v novi liniji v tovarni sušenih testenin. Skladišče zamrznjenih izdelkov ob pekarni pa smo letos že razširili. Prenovi mlina in tovarne sušenih testenin sta nujno potrebni zaradi iztrošenosti in zastarelosti strojev. Z novo opremo bomo izboljšali produktivnost, zagotavljali večjo konstantnost kakovosti in zmanjšali število obratovalnih zastojev. Sodobne naprave bodo digitalizirane, zato bosta nadziranje in upravljanje proizvodnih linij lažji in hitrejši.

Poraba elektrike v novem mlinu sicer ne bo manjša, vendar bo zaradi drugačne postavitve in regulacije prihajalo do manjših konic pri porabi električne energije in optimalnejše rabe. Zaradi večje produktivnosti se bo zmanjšala poraba energije na izdelek, a žal zaradi ogromnega zvišanja cene elektrike ta prihranek ne bo znižal končne cene izdelka. Novi liniji sušenih testenin ne bosta delovali na plin oziroma kurilno olje, ampak na paro iz naše kogeneracijske peči na sekance. Števila zaposlenih zaradi prenove mlina in tovarne sušenih testenin ne bomo zmanjševali. Če prodajo povečamo, bomo uvedli dodatno izmeno in dodatno zaposlovali.

S tema naložbama končujemo večje naložbe, saj smo pred leti že obnovili pekarski in slaščičarski del proizvodnje ter postavili novo tovarno za sveže polnjene testenine in njoke. K sreči smo pogodbe za trenutni naložbi sklenili že lani in do povišanj cen ni prišlo. V prihodnjem letu bomo zamenjali energetsko potratne manjše stroje in hladilno-grelne agregate. Čakamo na nov razpis za nepovratna sredstva za sončne elektrarne. Že deset let imamo s fotovoltaičnimi paneli pokrito približno polovico streh, z novo sončno elektrarno pa bi radi izkoristili vse razpoložljive površine in si tako znižali visok račun za elektriko, ki ga plačujemo letos in ga bomo verjetno tudi v prihodnje.«

Za zdaj deluje nova sončna elektrarna v mesnopredelovalni enoti Pivke v Kromberku pri Novi Gorici, medtem ko se sončni elektrarni na stavbah industrije mesa Pivka in konzervne linije Delamaris šele gradita. Skupina Pivka - Delamaris elektrarn ne gradi v lastni režiji, temveč v partnerstvu.

Koliko bomo vlagali v prihodnje, je težko reči. Od 1,5 do dva milijona evrov vsako leto namenimo za naložbe v avtomatizacijo procesov, energetsko učinkovitost, izboljšanje kakovosti in trajnosti izdelkov. Ne vlagamo v povečevanje zmogljivosti, z n«

aložbami izboljšujemo procese. Zaradi energetske draginje in oteženih pogojev poslovanja smo nekatera vlaganja nekoliko okrnili oziroma prestavili na 'boljše čase'. Izvedba naložb je odvisna tudi od uspešnega pridobivanja nepovratnih sredstev.

»S skoraj dvema milijonoma evrov smo v zadnjih letih posodobili proizvodnjo z opremo, ki zmanjšuje vpliv na okolje in omogoča trajnostni prehod. Med drugim smo kupili nov parni kotel, opremo za pasterizacijo, aseptično polnilno postajo, sterilizacijsko postajo, mlin za mletje sadja. Nepovratna sredstva smo lani dobili na razpisu za podukrep 4.2, s katerim kmetijsko ministrstvo podpira naložbe v predelavo, trženje in razvoj kmetijskih proizvodov. Nismo še digitalizirali proizvodnje, takšna vlaganja nas še čakajo. Naložbe, ki smo jih pripravili za prihodnje leto, pa smo ustavili, saj je okolje preveč nestabilno.«

»Končujemo prehod na digitalno poslovanje zadruge. To je obsežen projekt, sestavljen iz 22 različnih vsebin. Ves projekt je vreden 167 tisoč evrov, zanj smo dobili 60-odstotno sofinanciranje od . Med drugim smo avtomatizirali prevzem in predelavo grozdja v Hiši vin Emino.

Zadruga bo dobila novo spletno stran s spletno trgovino. Brezpapirno poslovanje vpeljujemo tudi na terenu, z e-dobavnicami. Imamo e-arhiv, večino računov izdamo in prejmemo v elektronski obliki. Za digitalno opismenjevanje zaposlenih smo izpeljali več izobraževanj. Kupili smo nove računalnike in strežnik, na novo smo poskrbeli tudi za kibernetsko varnost.

V aktivno uporabo vpeljujemo interni spletni oglasnik, na katerem bodo kmetje, ki so člani naše zadruge, prodajali ali kupovali pridelke in živino. Prej je kmet na Bolha.com objavil oglas, da prodaja na primer teleta za nadaljnjo rejo, sosednji kmet oglasa ni videl in se je po teleta peljal na drugi konec Slovenije. Medsebojno trgovanje jim bomo olajšali, od zadruge bodo dobili geslo in uporabniško ime za oglasnik, po e-pošti pa sproti tudi aktualne oglase. Pričakujem, da bodo zaposleni, naši kmetje in drugi partnerji čez leto dni z zadrugo v vseh pogledih poslovali večinoma brezpapirno.

Digitalizacija poslovanja je naša največja naložba v zadnjih dveh letih. V letih 2019 in 2020 smo dogradili in obnovili vinsko klet Hiše vin Emino s skoraj dvema milijonoma evrov. Ko se bodo cene umirile in poslovanje ne bo tako negotovo, bo čas za novo naložbo v obnovo in razširitev restavracije, kmetijsko-tehnične trgovine in skladišča v Šmarju pri Jelšah. Celotna naložba presega tri milijone evrov, dela v restavraciji pa se bodo začela poleti 2023 ali 2024. V bližnji prihodnosti načrtujemo tudi gradnjo več sončnih elektrarn, s katerimi bi pokrili okoli 40 odstotkov svojih potreb po električni energiji.«

»Imamo novo avtomatizirano visokoregalno skladišče za suhi hmelj. Glavna prednost je kontrolirana atmosfera zraka pri temperaturnem režimu od ena do štiri stopinje Celzija. Hmelj je živilo, ki hitro oksidira pri temperaturi nad deset stopinj Celzija. Komponente vseh olj in pomembnih esenc so za pivovarje najpomembnejše, če hmelj skladiščimo v nekontrolirani atmosferi, se hitreje stara. To lahko preprečimo s hladno verigo od hmeljarja do naše predelave v hmeljske pelete. Z vzdrževanjem nizke temperature v novem skladišču ustavimo izgubljanje grenčičnih alfa kislin v hmelju. V prvem mesecu po obiranju hmelja se izgubi do 15 odstotkov teh kislin, ki so za naše kupce pomembne.

Gradnjo in opremo skladišča, ki je na koncu stalo 2,6 milijona evrov, smo financirali s svojimi sredstvi in dolgoročnim posojilom. Ali so nam na razpisu za ukrep 4.2 iz Programa za razvoj podeželja odobrili tudi nepovratna sredstva, pa še ne vemo, na odločbo še čakamo.

V prihodnjih petih letih bomo optimizirali svoje proizvodne sisteme, iskali nove rešitve za zmanjšanje izmeta in vzpostavili linijo za proizvodnjo visokokoncentriranih peletov tipa T45. Skupaj z Slovenije bomo še vedno iskali sorte, ki bodo pivovarsko zanimivejše, hkrati pa bolj odporne proti podnebnim spremembam.

V prihodnjem letu nas skrbijo višji stroški pridelave in predelave hmelja. Večino hmelja prodamo prek dolgoročnih pogodb, vendar nam kupci – svetovne pivovarske verige – ne priznajo toliko višjih cen, kot si želimo, da bo panoga ostala konkurenčna in donosna proti drugim kmetijskim kulturam. Z namakanjem hmeljišč so slovenski pridelovalci v veliki prednosti pred drugimi državami, ki te možnosti nimajo ali so pri namakanju zaspale. Zato lahko kupce prepričamo, da imamo stabilno pridelavo in tudi v sušnem letu lahko izpolnimo pogodbene obveznosti.«

»Lani smo v Krasu vlagali v industrijsko opremo in stroje, posodobili smo tudi delovne procese. Prenovili smo peči za mortadelo in kupili novo zmogljivejšo narezovalno linijo, ki omogoča naprednejše pakiranje predpakiranih narezkov. Naložbeni cikel nadaljujemo s prenovami zorilnic za salame in zamenjavo pakirnega stroja.

Več kot pol milijona evrov bomo vložili tudi v informatiko. Trenutni informacijski sistem bomo zamenjali, da bomo še natančneje sledili porabi vhodnih surovin. Posodobili bomo strojno in programsko opremo, zagotovili natančnejšo sledljivost proizvodnje, boljši nadzor nad poslovnimi procesi in lažji dostop do podatkov. Vse to nam bo omogočilo hitrejše in lažje odločanje. Z novim informacijskim sistemom bomo poenostavili nekatere delovne operacije, izboljšali hitrost pridobivanja podatkov, centralizirali poslovanje in odpravili vodenje nekaterih evidenc, za administracijo pa bomo porabili manj delovnih ur.

Energetska kriza nas je prisilila, da smo nekatere naložbene načrte prilagodili. Tako bomo prihodnje leto zgradili sončno elektrarno, ki bo pokrila približno desetino naših potreb po elektriki. Sicer pa bomo nadaljevali zamenjavo dotrajane opreme za pakiranje. V prihodnje bi radi več vlagali v lastno prodajo in razvoj turistične dejavnosti v obratu v Šepuljah.«

Po vnosu imena ali e-naslova boste po elektronski pošti prejeli povezavo za prijavo in nastavitev gesla.

Dvakrat mesečno pošiljamo najboljšo Agrobiznis vsebino v vaš e-poštni nabiralnik.

Včeraj je na Pogačarjevem trgu sredi Ljubljane zadišalo po primorski kulinariki in vinih enajstih živilskih podjetij in zadrug, ki že...

Zaradi velikih podražitev surovin, repromateriala in energije pričakujejo nekaj manjši EBITDA kot minulo leto, prihodki bodo zaradi...

Letos 15-odstotno povečanje, prihodnje leto zaradi poslov, povezanih z zelenim prehodom, v ETI načrtujejo desetodstotno rast, na 200...

Z aplikacijo na pametnem telefonu lahko od zdaj za vsako lokacijo v Sloveniji izračunate, koliko električne energije bi proizvedla tam...

Na voljo so številne možnosti. Preverili smo jih pri dveh zavarovalnicah in enem ponudniku sončnih elektrarn.

Sončna elektrarna Prapretno nad Hrastnikom je prva fotovoltaika z močjo nad megavat, ki je pridobila gradbeno in uporabno dovoljenje.

Prek razpisa je bilo 47 podjetjem iz lesne industrije odobrenih skoraj 26 milijonov evrov za naložbe v povečanje predelave

Dejan Pristovnik, NLB: Če bi bil kmet in bi najemal posojilo, bi me zanimal celoten paket bančnih storitev, ne le cena. Kmetu se lahko v...

Spletno mesto za celovit prikaz vsebin in oglasov poleg lastnih piškotkov uporablja tudi piškotke z zunanjih strežnikov. Ali sprejemate zunanje piškotke?