Vojna v Ukrajini je močno poslabšala položaj trans oseb

Vojna v Ukrajini je spremenila, uničila ali celo končala življenja milijonov Ukrajincev in Ukrajink, trans osebam osebam pa je poleg tega preprečila tudi, da bi bili to, kar so. Mnogim je namreč onemogočen dostop do zdravil, psihološke pomoči, njihovi podporni socialni krogi pa so se močno skrhali, kar jih postavlja v vse bolj negotov in zdravstveno zaskrbljujoč položaj.

Po podatkih Združenih narodov je od začetka vojne v Ukrajini zbežalo več kot 7,8 milijona ljudi. Večina se je za države odločala na podlagi njihovega socialnega kroga, ekonomskega položaja in možnosti potovanja. LGBTQ+ osebe pa so morale upoštevati še dodatne kriterije, saj so njihove pravice v marsikateri državi še bolj omejene. Fotografija je simbolična. (Foto: ap)

Po podatkih Združenih narodov je od začetka vojne v Ukrajini zbežalo več kot 7,8 milijona ljudi, od teh pa je več kot polovica prijavila začasno zaščito v državah po vsej Evropi. Večina se je odločala na podlagi njihovega socialnega kroga, ekonomskega položaja in možnosti potovanja. LGBTQ+ osebe pa so morale upoštevati še dodatne kriterije, saj so njihove pravice v marsikateri državi zelo omejene ali pa jih sploh nimajo. Na Madžarskem, Češkem in v Romuniji namreč še vedno zahtevajo sterilizacijo trans oseb, če želijo spremeniti spol, čeprav je bilo s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2017 ugotovljeno, da takšni zakoni kršijo 8. člen Evropska konvencija o človekovih pravicah. V nekaterih evropskih državah je prav tako težje dostopiti do zdravil, saj gre lahko za bolj dolgotrajne in kompleksne postopke, kot so na primer v Ukrajini.

Vse to je bilo del razloga, zakaj transmoški Edward Reese ni želel zapustiti Ukrajine. Za CNN je povedal, da ga je konca marca v Kijevu čakala operacija – za spremembo videza svojih prsi – na katero je dolgo čakal. Reese je omenjeno dokumentiral tudi na svojem blogu in Tiktoku, saj je med drugim želel osveščati o težavah, s katerimi se soočajo trans osebe v Ukrajini. Po začetku invazije je kljub pomislekom zapustil državo in odšel na Dansko, kjer so trans osebe v zadnjih letih pridobile več pravic, na primer zakonito spremembo spola na podlagi samoidentifikacije. Čakalne dobe pa so lahko kljub temu ostajajo dolge – poročilo Transgender Europe razkriva, da se lahko čakalne dobe že za prvi pregled pri specialistu raztezajo na več let in to v večini Evropskih držav.

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je v svoji izjavi pozvala vse članice, naj bodo pozorne na položaj LGBTQ+ oseb, ki so še vedno v Ukrajini ali pa bežijo pred vojno. Opozorila je na dostop do ustreznih virov, skrbi povezane s pomanjkanjem zdravil, vključno s hormoni za trans osebe, protivirusna zdravila, zdravila za interspolne osebe in ostalo. Spomnila je tudi na težave transspolnih žensk pri odhodu iz države, saj so te v Ukrajini še vedno blokirane, če niso dokončale zakonitega postopka priznavanja spola in so posledično v osebnih dokumentih še vedno zabeležene kot moški – te pa morajo zaradi vojnega stanja ostati v Ukrajini. Tovrstne težave rešujejo predvsem lokalne in mednarodne nevladne organizacije, ki pomagajo pri iskanju varne nastanitve, zagotavljajo informacije o pravnem statusu in dostopu do zdravstvene oskrbe, omogočajo psihosocialno podporo in varne prevoze.

Skupina za pravice transspolnih Cohorta je sporočila, da je od začetka vojne pomagala več kot 1500 ljudem, da so se lahko preselili na varnejša območja. Pomagajo pa tudi pri pridobivanju hormonske terapije ali HNZ, ki jo lahko uporabljajo trans ženske, trans moški in nebinarni ljudje, da lahko svoj videz približajo svoji spolni identiteti. Tovrstna zdravila namreč spremenijo raven hormona testosterona ali estrogena v telesu ter s tem sprožijo spremembe, ki se navadno pojavijo med puberteto. Anastasiia Yeva Domani, soustanoviteljica in izvršna direktorica Cohorta, je dejala, da so bile zaloge omenjenih zdravil od začetka vojne zelo omejene. Dobavne verige so bile namreč prekinjene zaradi spopadov, nakupi iz tujine pa so se podržavili, saj je padec ukrajinske valute močno podražil uvoz.

23-letni Eric, transspolni moški iz Ukrajine, je delil svojo zgodbo za CNN in v intervjuju povedal, da je po letih čakanja, desetinah testov in dvotedenskem bivanju na psihiatričnem oddelku končno dobil prvo injekcijo testosterona in začel s hormonsko terapijo, ki je predstavljala pomemben korak k temu, da postane to kar čuti. Le nekaj dni kasneje pa je Rusija napadla Ukrajino, temu pa so sledila številna zaprtja klinik zaradi nevarnosti zračnih napadov. Spominja se, da je v lekarnah primanjkovalo tudi najbolj osnovnih zdravil in pripomočkov, kot so denimo brizgalke, ki jih je potreboval, da bi si vbrizgal testosteron.

Domani opozarja, da so nekateri zaradi pomankanja zdravil začeli te nadomeščati s cenejšimi različicami zdravil ali pa so zmanjšali odmerek, in to brez pogovora s svojim endokrinologom, kar pa je precej nevarno. Hormonske terapije se morajo namreč predpisovati postopno, v naraščajočih odmerkih pod strokovnim nadzorom, dokler ni dosežena stabilna raven hormonov. Cleo Madeleine, predstavnica Gandered Intelligence, dobrodelne organizacije, ki podpira trans osebe, je za CNN dejala: »Imeti varno in stabilno raven hormonov je pomembno, ker hormoni upravljajo širok spekter telesnih funkcij, od možganske aktivnosti do razvoja kosti«. Pri tem opozarja na težave, ki se lahko pojavijo, če je trans oseba prisiljena znižati svoj odmerek pod predpisano količino – kot se zdaj dogaja v Ukrajini – saj to lahko povzroči nestabilno razpoloženje in resnejše zdravstvene težave. Domani poudarja, da so razmere v Ukrajini postale tako obupne, da so se nekateri že zatekli k samozdravljenju z domačimi nadomestki, ki so na voljo tudi preko kanalov, kot je na primer Telegram, kar pa lahko vodi do resnih zdravstvenih težav.

Ruska vlada je pod predsednikom Vladimirjem Putinom postala vse bolj homofobna. Leta 2013 je sprejela zakon o prepovedi »propagande netradicionalnih spolnih odnosov« med mladoletniki, za katerega je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da je diskriminatoren in krši človekove pravice. Novembra pa je ruski parlament razširil zakon, da bi prepovedal »spodbujanje« ali »hvalitev« homoseksualnih odnosov ali že zgolj njihovo sprejemanje ter dojemanje kot »normalnih«. Po mnenju Human Rights Watch bi omenjeni zakon otrokom tudi preprečil dostop do informacij o alternativni spolni usmerjenosti in spolni identieti, vključno z zamenjavo spola. Med drugim je Putin Zahod tudi obtožil, da vsiljuje stališča, ki neposredno vodijo v degradacijo in degeneracijo, ker so v nasprotju z naravo. Najvišji duhovnik Ruske pravoslavne cerkve in Putinov tesni zaveznik patriarh Kiril je šel tako daleč, da je nakazal, da so bile parade ponosa istospolnih del razloga za vojno v Ukrajini.

Čeprav Ukrajina na področju pravic in zaščit LGBTQ+ oseb še vedno zaostaja za številnimi zahodnoevropskimi državami, je v zadnjih letih sprejela ukrepe, usmerjene k njihovi podpori in zaščiti. Več vprašanih je za CNN povedalo, da je ruski napad spodbudil še večji pritisk za enakost in vključenost, saj so spoznali, da so hkrati z ozemljem napadene tudi njihove vrednote. Vendar pa se transspolne osebe v Ukrajini še vedno soočajo z negativnim odnosom v nekaterih prostorih, denimo v zavetiščih, ki trenutno predstavljajo nepogrešljivo infrastrukturo. Cohort sicer poroča, da se je odnos Ukrajincev do LGBTQ+ oseb spremenil na bolje, kot enega izmed razlogov navajajo tudi željo po podpiranju evropskih vrednot.

Reproduciranje, povzemanje in citiranje vsebin je dovoljeno v skladu z določili uporabe in citiranja vsebin.

Hokejisti Sija Acronija Jesenic so v tretji tekmi skupine master v alpski ligi dosegli prvo zmago. V domači dvorani so premagali Ritten z 1:0 (0:0,...

V Mariboru je voznik osebnega vozila fizično napadel voznika avtobusa in ga lažje telesno poškodoval. Poškodoval je tudi avtobus, na katerem je...

Na predsedniških volitvah na Češkem je zmagal upokojeni general Petr Pavel. Po 99 odstotkih preštetih glasovnic je v drugem krogu volitev prejel 58...