Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport, 28.–29. november 2022

Piškotke uporabljamo zato, da bi vam omogočili čim bolj učinkovito brskanje po spletnem mestu Sveta. Nekatere uporabljamo zato, da bi prišli do zbirnih statističnih podatkov o obiskih našega spletnega mesta, s čimer bi prispevali k nenehnemu izboljševanju tega spletišča in ustrezneje zadostili vašim potrebam. Spet druge pa uporabljamo zato, ker želimo izboljšati delovanje tega spletnega mesta in zagotoviti njegovo varnost.

Z vašim dovoljenjem bomo s pomočjo piškotkov AT Internet in Hotjar v zbirni in anonimni obliki izdelali podatke o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletnega mesta. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.

Če želite izvedeti več o teh piškotkih, tj. kako in zakaj jih uporabljamo, pa tudi to, kako lahko spremenite svoje nastavitve, si oglejte stran o naši politiki glede piškotkov.

Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport, 28.–29. november 2022

Svet je sprejel priporočilo o poteh do uspeha v šoli. Glede na to, da je delež učenk in učencev, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, leta 2021 znašal 9,7 %, delež petnajstletnikov s slabimi dosežki pri branju, matematiki in naravoslovju pa je po podatkih iz Pregleda izobraževanja in usposabljanja za leto 2021 še vedno nad 15 %, priporočilo poziva države članice, naj razvijejo strategije za uspeh v šoli in čim bolj zmanjšajo učinke socialno-ekonomskega statusa na rezultate izobraževanja in usposabljanja.

Ministri in ministrice so odobrili tudi sklepe o podpiranju dobrobiti v digitalnem izobraževanju. V vsej Evropi se digitalna orodja in metode pri pouku vse bolj uporabljajo, zlasti po prehodu na spletno učenje in poučevanje med pandemijo. Države članice bi morale zdajšnji razvoj in potrebo po zagotavljanju dobrobiti učečih se in izobraževalcev v tej digitalni resničnosti upoštevati pri oblikovanju svojih strategij za digitalno izobraževanje.

Še naprej moramo razvijati šolsko okolje, v katerem se učenci in učitelji počutijo dobro, varno in zaščiteno ter so zmožni prepoznati tveganja, povezana z uporabo digitalnih sredstev.

Ministri in ministrice so razpravljali tudi o tem, kako se lahko evropski izobraževalni prostor hitreje in učinkoviteje odzove na krize, kot sta ruska agresija proti Ukrajini ali pandemija COVID-19. Veliko ministrov in ministric je izpostavilo trenutna prizadevanja, povezana z vključevanjem ukrajinskih otrok v njihove izobraževalne sisteme, in vlogo evropskega izobraževalnega prostora kot orodja za usklajevanje ukrepov v času krize.

Leto 2022 je evropsko leto mladih. Posvečeno je evropski mladini, ki je bila med pandemijo COVID-19 v veliki stiski, saj je bila povsem prikrajšana za družbeno življenje in interakcije. Ministri in ministrice so ocenili izvajanje tega evropskega leta in razpravljali o tem, kako bi izkoristili njegove rezultate po letu 2022. Posebna pozornost je bila v razpravi namenjena temu, kako bi mladinsko razsežnost vključili v vse politike EU in njihovo oblikovanje.

Svet je sprejel tudi sklepe o spodbujanju medgeneracijske razsežnosti na področju mladine za krepitev dialoga in socialne kohezije.

Pandemijo so zaradi omejitev gibanja, odpovedi festivalov in zaprtja mladinskih centrov mladi še posebno težko prenašali. Evropsko leto mladih je bila dobra priložnost za odpravo socialne prikrajšanosti mladih in njihovo spodbujanje k vključevanju v javne zadeve. Da bi ohranili duh tega leta, moramo v sprejemanje naših političnih odločitev bolje vključiti mlade in jim prisluhniti.

Komisija je predstavila poročilo o napredku v zvezi z evropskim izobraževalnim prostorom in zagon učnega laboratorija za vlaganje v kakovostno izobraževanje in usposabljanje, etične smernice o uporabi umetne inteligence in podatkov pri poučevanju in učenju, smernice za boj proti dezinformacijam ter spodbujanje digitalne pismenosti z izobraževanjem in usposabljanjem ter zavezo o inovacijsko intenzivnih tehnologijah.

Ciprski minister je delegacijam poročal o 9. ministrski konferenci „Okolje za Evropo“ in rezultatih srečanja ministrov in ministric za izobraževanje na visoki ravni o izobraževanju za trajnostni razvoj.

Češko predsedstvo je predstavilo rezultate razprave z neformalnega delovnega zajtrka v okviru mladinskega dialoga EU pred začetkom zasedanja Sveta.

Prihodnje švedsko predsedstvo je predstavilo delovna programa za izobraževanje in mladino.

Svet je kot točke brez razprave sprejel več drugih zakonodajnih aktov, in sicer:

V razmerah namernega uničevanja ukrajinskih spomenikov in muzejev ter množičnega plenjenja ukrajinskih umetniških del in kulturne dediščine s strani ruske vojske so ministri in ministrice EU za kulturo opravili orientacijsko razpravo o podpori in solidarnosti z ukrajinsko kulturo, tudi kulturno dediščino. Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o možnostih za posebno pomoč v zvezi s potrebami Ukrajine na področju kulture ter o krepitvi sodelovanja med evropskimi prestolnicami kulture in ukrajinskimi mesti.

V zvezi s tem je Svet okrepil razsežnost zunanjega delovanja na področju kulture in v delovni načrt EU za kulturo za obdobje 2023–2026, ki so ga danes prav tako sprejele države članice, dodal poseben ukrep za Ukrajino.

Ne moremo ostati ravnodušni do uničevanja in plenjenja ukrajinskih muzejev in kulturne dediščine. Ob agresiji Rusije smo ministri in ministrice EU za kulturo solidarni z ukrajinskim kulturnim sektorjem.

Češko predsedstvo je predstavilo poročilo o napredku glede trenutnega dela v zvezi z zakonodajnim predlogom za evropski akt o svobodi medijev (EMFA). Namen navedenega akta je določiti skupna pravila za delovanje notranjega trga medijskih storitev. Osredotočen je na zaščito svobode, pluralnosti in neodvisnosti medijev v EU.

Od začetka leta 2020 se evropski športni sektor sooča s številnimi krizami brez primere: ukrepi zaradi COVID-19 so omejili priložnosti za športne dejavnosti in privedli do odpovedi športnih tekmovanj. Na sektor vplivata tudi vojna agresija Rusije proti Ukrajini in iz tega izhajajoča energetska kriza.

Ministri in ministrice so v zvezi s tem izmenjali dobre prakse o tem, kako je te krize mogoče spremeniti v priložnosti. Uporaba digitalnih orodij (na primer za udeležbo v športu od doma) na primer ponazarja, kako so zunanje omejitve privedle do pozitivnih sprememb. Energetska kriza pa bi lahko po drugi strani privedla do prehoda športne infrastrukture k trajnostnim in energetsko učinkovitim virom energije. Razpravi sta se pridružila tudi predsednik UEFA Aleksander Čeferin in nekdanji češki igralec košarke z izkušnjami v NBA Jiří Welsch.

Prehod na bolj trajnostno športno infrastrukturo – v najširšem družbenem, gospodarskem in okoljskem smislu – je bil obravnavan tudi v sklepih Sveta o trajnostni in dostopni športni infrastrukturi, ki so jih odobrili ministri in ministrice.

Pretekla leta so bila nedvomno zelo težavna za vse, ki se ukvarjajo s športom v Evropi – vse od klubov in strokovnjakov pa do ljubiteljev. Športni sektor je pokazal veliko moč pri iskanju odgovorov na izzive pandemije in sedanje energetske krize, kar bo prispevalo k dolgoročnemu cilju, da športna infrastruktura postane bolj trajnostna.

Nemčija je izpostavila izzive kulturnih ustanov med energetsko krizo, Latvija pa poročala o izbiri evropske prestolnice kulture. Komisija je ministrom in ministricam poročala o skupnosti znanja in inovacij (SZI) v okviru EIT „Kultura in ustvarjalnost“ ter o Evropski uniji kot častni gostji na mednarodnem knjižnem sejmu v Guadalajari.

Latvija, Litva, Estonija in Poljska so izpostavile vprašanje prenašanja ruskih propagandnih kanalov s strani ponudnikov satelitskih storitev v EU.

Nizozemska delegacija je izpostavila vprašanje spoštovanja človekovih pravic pri dodeljevanju najpomembnejših športnih dogodkov, Švedska pa je poročala s seje upravnega odbora Svetovne protidopinške agencije (WADA).

Švedska je kot prihodnja predsedujoča država predstavila svoja delovna programa za kulturo in šport.