Kaj počne astronom v Vatikanu? | Družina – vsak dan s teboj

Guy Consolmagno, astronom, direktor Vatikanskega observatorija in avtor knjige Ali bi krstili Nezemljana?, je sinoči prispel v Slovenijo. Danes bo predaval na Fakulteti za matematiko in fiziko, ob 18. uri pa bo gost Družine na Slovenskem knjižnem sejmu. Kdo je ta jezuitski brat, ki je hkrati znanstvenik in hkrati vernik?

Malokdo ve, da ima Katoliška cerkev že dolgo tradicijo opazovanja zvezd, na podlagi česar se navsezadnje določa datum velike noči. Papež Gregor XIII. je s pomočjo astronomov že v 16. stoletju vzpostavil gregorijanski koledar, ki velja še danes. Vatikanski observatorij je bil uradno ustanovljen leta 1774 v Vatikanu, kasneje pa so ga preselili na obrobje Rima v papeško poletno rezidenco Castel Gandolfo. Danes ima sedež v njegovi bližini, zaradi svetlobnega onesnaženja pa za raziskave od 60-ih let naprej uporabljajo tudi observatorij v Arizoni v ZDA.

Vatikanski astronomi pomembno prispevajo k razvoju astronomije, v svojem observatoriju hranijo tudi bogato zbirko meteoritov. Vsako poletje za študente in mlade raziskovalce organizirajo poletno šolo astronomije.

Guy Consolmagno, ki je septembra letos dopolnil 70 let, prihaja iz ZDA, kjer je diplomiral na MIT in doktoriral iz planetarnih znanosti na Univerzi v Arizoni. Postdoktorske študije je opravil na harvardskem observatoriju. V 80-ih je dve leti v Keniji poučeval astronomijo in fiziko v okviru ameriških mirovnih enot. Po vrnitvi v ZDA pa je bil asistent na Lafayette College v Pensilvaniji.

Kmalu po tem se je pridružil jezuitom, svoje zaobljube kot jezuitski brat je izrekel leta 1991. zaupali so mu službo astronoma v Vatikanskem observatoriju, kjer od leta 2015 deluje kot direktor. Leta 1996 je na Antarktiki iskal meteorite. V njegovo čas je Mednarodna astronomska zveza (IAU) leta 2000 poimenovala asteroid: 4597 Consolmagno.

Za svoje izjemno delo v približevanju astronomije javnosti mu je leta 2014 Ameriška astronomska družba podelila priznanje Carla Sagana.

Guyu Consolmagnu lahko v živo prisluhnete danes (22. novembra) ob 18. uri na Slovenskem knjižnem sejmu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Consolmagno je prepričan, da morata znanost in vera sodelovati, ne pa tekmovati. »Vera potrebuje znanost, da jo varuje pred vraževerjem, kreacionizmom, ki je konec koncev neke vrste poganstvo,« je prepričan.

Consolmagno pravi, da znanost obstaja v slavo Boga. »S tem mislim: biti mora zabavna, saj je veselje slavljenje Boga, veselje je dokaz Božje navzočnosti in veselje izhaja iz tega, da se približaš resnici.« Njegovo delo mu pomaga ostajati blizu Boga. »Če kdaj izgubiš strast do svojega početja, si izgubil razlog, zakaj sploh to počneš. A pri astronomiji je to preprosto: pojdi ponoči ven in poglej v zvezde!«

Na vprašanje o tem, kako znanost vpliva na njegovo vero, je v spodnjem videu ameriške katoliške TV mreže EWTN odgovoril: »Moje znanstveno delo mi je pomagalo, da prepoznam veselje, ki pride iz tega, da si blizu Bogu. Moje znanstveno delo mi je pomagalo, da prepoznam potrebnost Cerkve. Boga ne morem najti sam.«