Obrazi nevladnikov: Slavko Šerod, Mikološka zveza Slovenije – Po gobah se pozna zdravje narave

Obrazi nevladnikov: Slavko Šerod, Mikološka zveza Slovenije – Po gobah se pozna zdravje narave

Obrazi nevladnikov: Slavko Šerod, Mikološka zveza Slovenije – Po gobah se pozna zdravje narave

»Letošnjo gobarsko sezono veliko ljudi opisuje kot izjemno dobro, saj je bila bera različnih gobanov, ki jih ljudje najraje nabirajo, nadpovprečna,« pravi Slavko Šerod iz Mikološke zveze Slovenije, ki že skoraj petdeset let povezuje vsa gobarska društva pri nas. »A za nas, ki spremljamo širšo sliko, je bila letošnja sezona povprečna. Mi smo pač posebne vrste nabiralci. Ne zanima nas zgolj, ali gobo lahko vržemo v ponev, pač pa iščemo predvsem zgodbe, ki jih gobe pripovedujejo o svetu, v katerem živimo: o stanju okolja, zdravju naše narave. Zanima nas raznovrstnost in lahko rečem, da je glede tega Slovenija pravi evropski gobarski 'hot spot'«.

Slavko Šerod v Mikološki zvezi Slovenije deluje kot član Gobarskega društva »Lisička« iz Maribora in njegov »gobarski rajon« je seveda Pohorje. »A moram vas razočarati. Moje najljubše gobe niso lisičke ali jurčki,« se nasmeje.

»Gobe, ki so se me najbolj dotaknile, se imenujejo vlažnice in rastejo na travnikih. Pravijo jim tudi orhideje gobjega sveta, ker so mavričnih barv. Včasih so podobne češnjam, včasih so živo rumene, včasih se njihove barve prelivajo kot pri papagajih. Sicer so majhne, ampak ko jih enkrat opazite, ste očarani,« pripoveduje Slavko Šerod in doda, da so se ga vlažnice še posebej dotaknile zaradi svoje sporočilnosti. »Neposredno kažejo na zdravo okolje. Iz mednarodnih projektov, v katerih sodelujemo na ravni Evropske unije, smo izvedeli, da obstaja veliko krajev, kjer so nekoč imeli te gobe, nato pa so okolja z industrializacijo uničili, zato tudi vlažnic nimajo več. V Sloveniji še imamo zdrava okolja in kar srce nam zaigra, ko najdemo kaj takšnega.«

Osnovne dejavnosti Mikološke zveze Slovenije včasih zvenijo kot lov za zakladom. »Izvajamo številne študije in raziskave, pogosto v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom, ki je naša akademska opora, pa tudi z mnogimi drugimi inštitucijami, društvi in organizacijami iz Slovenije in tujine, s katerimi primerjamo svoja dognanja, si izmenjujemo izkušnje in primere dobre prakse,« pojasnjuje Slavko Šerod.

Ena od stvari, ki jih počnejo ves čas, je iskanje novih vrst gob, ki v Sloveniji še niso bile popisane. »Trenutno imamo v Sloveniji popisanih okoli tri tisoč vrst gliv, ocenjujemo pa, da jih je pri nas okoli 15 do 20 tisoč. Vsako leto najdemo približno dvajset, trideset novih vrst. Smo torej šele na začetku, čeprav delujemo že skoraj petdeset let!« se nasmeje Slavko Šerod.

»Na približno deset let pripravimo celosten seznam gliv z vsemi novimi dognanji in pravkar zaključujemo novi seznam, ki ga bomo objavili v kratkem. Zaradi genetskih raziskav se mikologija bliskovito razvija in komaj utegnemo slediti razvoju na globalni ravni. Stvari niso preproste, nalog je ogromno, tako da bo ogromno dela ostalo tudi našim zanamcem. Vsekakor želimo držati korak z najboljšimi strokovnjaki v mednarodnem merilu.«

Vsako leto priredijo mikološko srečanje, kjer se dobijo najboljši poznavalci gliv pri nas. Skupaj raziskujejo, iščejo nove gobe in določajo terminologijo v slovenskem jeziku, pri čemer si pomagajo z mednarodno bazo gliv. Zadnja leta veliko raziskav opravljajo v Kozjanskem parku, ki je zaradi različnih klimatskih pogojev in sestave tal zelo zanimivo okolje za proučevanje gliv.

»Pred leti smo v Kozjanski park prenesli tudi sedež zveze, v tamkajšnjem gradu Podsreda pa smo ustvarili stalno razstavo 50 vrst gob, ki je na ogled skozi vse leto. Razstavo smo pripravili z liofilizacijo – najprej smo gobe globoko zamrznili in nato posušili, da so ohranile naravni videz, barvo in obliko, obenem pa smo dosegli, da si je gobe možno ogledati v katerem koli letnem času, ne da bi morali za to vedno znova nabirati nove gobe.«

Ob vsej tej množici gob je seveda izjemno pomembno, da o starih in novih dognanjih nenehno izobražujejo kar najširšo javnost. »Leta 2011 smo v posebni študiji, ki smo jo opravili z Gozdarskim inštitutom in drugimi partnerji, izračunali, da je potencialni iznos gob iz slovenskih gozdov vreden toliko, kolikor je bil vreden posek lesa v 2011 - 350 milijonov evrov. Gre za izredno velik potencial, izjemno naravno bogastvo, ki ga skrivajo naši gozdovi,« pravi Slavko Šerod.

»Ob tem se seveda pojavi izjemno pomembno vprašanje, kako to bogastvo zaščititi. Imamo res dobro zakonodajo, težava pa je, da na terenu premalo preverjamo, kaj se dogaja. Sploh ko pride do sezonske rasti gob, prihaja v gozdovih do težav: v naravnem okolju je preveč vozil, ljudje so glasni, živali v gozdovih so preplašene, za obiskovalci ostaja gora smeti. To so težave, ki jih skušamo nasloviti z rednimi izobraževanji, radi pa bi jih uredili tudi z bolj sistematičnim pristopom. Recimo s sistemom dovolilnic, za katere bi bil predpogoj osnovno izobraževanje o gobah in naravi. Želimo si, da bi ljudje razumeli, da je bogastvo gob veliko in za vse, dovolj je le malo, čisto malo znanja in pozornosti,« pravi Slavko Šerod.

Vas zanima, katere nove vrste gob so v Sloveniji odkrili v zadnjem času? Kliknite na www.gobe-zveza.si in tam boste med drugim našli strokovno preverjene sezname novih gliv po letih najdbe na različnih krajih Slovenije. Našli boste tudi vso literaturo, ki so jo v več kot štiridesetih letih delovanja izdali pri Mikološki zvezi, med drugim PDF dokument z Operativnim seznamom gliv Slovenije, v katerem je zbranih 1533 najpogostejših gliv s slovenskimi in latinskimi imeni ter podatki o njihovi užitnosti in zavarovanosti, pa tudi rdeči seznam gob, ki so ogrožene in jih ne smemo pobirati. Mikologija se razvija s svetlobno hitrostjo in v Mikološki zvezi Slovenije se na različne načine trudijo, da bi slovenski strokovnjaki držali stik z mednarodnim znanjem. Zato vsako leto priredijo veliko izobraževanj in tečajev, ki so odprti za članice in člane gobarskih društev, pa tudi za javnost. Bi radi postali določevalec – determinator gob, ali pa vas samo zanima, kaj so gobe, kako se obnašamo v gozdu in katere so najpogostejše gobe pri nas? Pridružite se osnovnemu tečaju, ki ga prireja Mikološka zveza Slovenije, in spoznajte izjemno bogastvo, ki se skriva po naših gozdovih, pa tudi travnikih in rečnih otokih. Če slučajno še ne veste, kam bi letos namenili odstotek svoje dohodnine, pa še opomnik: nič vas ne stane, da ste dobrodelni! Dohodnino lahko namenite številnim nevladnim organizacijam s statusom delovanja v javnem interesu, tudi Mikološki zvezi Slovenije!

Reproduciranje, povzemanje in citiranje vsebin je dovoljeno v skladu z določili uporabe in citiranja vsebin.

»Ljudje, ki so se odločili, da bodo prenehali s pitjem alkohola, so v Sloveniji veliko slabše sprejeti kot tisti, ki so od alkohola odvisni. To...