Obvezne maske v zdravstvu ali kako namerava funkcionirati Slovenija: po dobrih namenih ali po zakonih

Obvezne maske v zdravstvu ali kako namerava funkcionirati Slovenija: po dobrih namenih ali po zakonih

Z registracijo boste avtomatično prejemali bilten 

Kot je videti, nas čaka vrsta omejitev, ali zaradi bolezni ali zaradi krize. Vprašanje je pomembno, ker dober namen ni zavezujoč zakon. In z dobrimi nameni je kaos.

Za dostop registrirajte uporabniško ime ali pa se prijavite, če ime že imate.

Z registracijo boste avtomatično prejemali bilten 

Tudi letos in v prihodnje je pričakovati vrsto omejevalnih ukrepov, ki bodo močno posegli v človekove pravice, svobodno odločanje in zasebnost ljudi. In tudi ukrepe, ki bodo posegli v svobodo posla in svobodno gospodarsko pobudo. Ali zaradi korone, kakšnega drugega virusa oziroma bolezni, ali zaradi energetske krize, ali zaradi izrednih razmer zaradi podnebnih sprememb ... Pomembno je, da so ukrepi zakoniti. In da so skladni z ustavo. Samo tako lahko govorimo o pravni državi in vladavini prava. Prestati morajo presojo, da stvari ne bi bilo mogoče urediti drugače, z milejšimi ukrepi. Prestati morajo presojo, da mora biti najprej postorjeno vse drugo. ljudi je lahko omejena najpozneje in kot zadnja rešilna slamica.

, njegova vlada, izvršna oblast, nam je ustavno zajamčeno svobodo in človekove pravice kratil z neustavnimi odloki. Danes bi lahko bilo še slabše. Morda je nekoliko presenetljivo, da na to opozarjamo na Financah, da se z vprašanjem, ali je vse v redu in zakaj morda ni, ne ukvarjajo pravne mreže, civilna družba, mediji, ki bolj spremljajo družbena dogajanja. Upamo, da je omejevanje svobode problem nasploh, ne pa, da je omejevanje svobode problem zgolj, če to počne Janša.

Za vladno regulacijo cen, ki je seveda vsaj poseg v ustavno zajamčeno svobodno gospodarsko pobudo, je podlaga vsaj zakon o kontroli cen, ki vladi – izvršilni oblasti – med drugim daje pravico do ukrepov, ko nastanejo hude motnje na trgu. Zakon torej določa pogoje za ukrep in trajanje ukrepa.

Pri koroni nimamo več zakonsko izvršljivih omejevalnih ukrepov. Korona je v dobrih dveh letih – po cepivu, po tem, ko je skoraj zmanjkalo ljudi, ki še niso prišli v stik s korono, po omikronu – postala drugačna bolezen, ki ni izjemna splošna družbena grožnja.

Kljub temu ostaja obvezna izolacija po zdravstvenih smernicah, a je veliko vprašanje, ali je ta v novih razmerah še potrebna. Avstrijci, denimo, so obvezno izolacijo ob posebnih pogojih pravkar odpravili. Tudi v Sloveniji opozarja, da je vprašanje, ali je obvezna izolacija še utemeljena. Gre za to, da če se z omikronom lahko okužimo na vsakih nekaj mesecev, ali bomo nenehno doma. Gre pa tudi za veliko finančno breme. Samo letos bi utegnila nadomestila za izolacije preseči celoletni proračun bolnišnice v Celju. Govorimo o več kot sto milijonih evrov, ki smo jih letos že porabili za to, da so doma tudi ljudje brez simptomov, namesto da bi jih porabili za operacije kolkov. je odločno proti odpravi obvezne izolacije.

Proti odpravi obvezne izolacije je tudi infektolog in vodja nacionalne skupine za koordinacijo sprejemov in posteljnih zmogljivosti za koronabolnike : »To potezo lahko razumemo kot ekonomsko učinkovito, nikakor pa ne kot zdravstveno sprejemljivo.« Ampak to je družbeno, politično in pravo vprašanje.

Opozorimo, izolacijo odredi lečeči zdravnik. To je velika odgovornost na plečih zdravnikov.

Še Janševa vlada je 30. maja letos prejela sklep o prenehanju veljavnosti odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje korone. To je dan pozneje pomenilo prenehanje veljavnosti vseh ukrepov. Še enkrat spomnimo, da je šlo za odlok. Zakona sploh nismo imeli.

Čeprav zdaj ni niti zakona, niti odloka, niti nobenega izvršljivega ukrepa, ki bi omejeval svobodo ravnanja – torej določal denimo obvezno uporabo maske –, je maske za obvezne v zdravstvu določilo zdravstvo samo. Dober namen, da je zakon. Pa ni.

Posameznih zdravstvenih domov in bolnišnic ne bomo izpostavljali. Gre namreč za kolektivno odločitev bolnišnic in zdravstvenih domov, da brez maske ne morete k zdravniku. To je poseg v svobodo ravnanja. Ustava RS jamči splošno svobodo ravnanja in jamči javno zdravstveno varstvo. In oboje jamči brez maske.

V eni od bolnišnic so pravno podlago, da brez maske ne smete do zdravnika ne v bolnišnico, našli v pravilniku o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb. Pravilnik ima podlago v zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB). ZNB jasno določa, kaj so bolnišnične okužbe. Bolnišnične okužbe so okužbe, ki so v neposredni vzročni zvezi z izpostavljenostjo pri postopkih diagnostike, zdravljenja, zdravstvene nege, rehabilitacije ali pri drugih postopkih v zdravstveni dejavnosti.

V zdravstvenih domovih kot »pravno podlago« za obvezno uporabo mask štejejo dokument ministrstva za zdravje skupine za obvladovanje in zajezitev okužb s SARS-CoV-2 z dne 7. julija 2022. Vendar pa so to izrecno navodila za obravnavo covidnih bolnikov, ne pa vseh ljudi. Še več, podlago za obvezne maske v zdravstvenem domu najdejo v enem stavku omenjenih navodil, in sicer: »organizacija dela izvajalcev zdravstvene dejavnosti na primarni ravni mora ob ustrezni obravnavi covid-19 bolnikov omogočiti nemoteno obravnavo ostalih bolnikov in izvajanje ostalih zdravstvenih storitev«. Brez mask da se to ne da, da drugače ni mogoče zaščititi ne pacientov ne osebja.

»Pravna podlaga« je po razumevanju v zdravstvenih domovih tudi članek s spletne strani NIJZ v obdobju, ko je med nami še vedno virus SARS-CoV-2, v katerem je med drugim navedeno, »da se ob vstopu v zdravstveno ustanovo ravnamo po navodilu ustanove in da se v zaprtih prostorih priporoča uporabo maske«.

V enem od zdravstvenih domov se kot na pravno podlago sklicujejo na odredbo m, ki govori o začasnih ukrepih na področju organizacije in opravljanja zdravstvene dejavnosti zaradi korone. In sicer na del »zdravstveni delavci, izvajalci in socialno varstveni zavodi pri izvajanju vseh zdravstvenih storitev upoštevajo program preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb ter priporočila za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki jih na svoji spletni strani objavi NIJZ«. NIJZ posameznikom priporoča, priporočila NIJZ jih ne obvezujejo. Opozorimo še na eno podrobnost: odredba ministra je bila celo podpisana in seveda tudi uveljavljena pozneje, kot je bila v zdravstvenem domu uvedena obvezna uporaba mask.

Zdravstvo ve, da je trenutno težava z izvršljivostjo obveznih mask v zdravstvu. Tako jpozval, da se takoj uvede obvezno nošenje mask v zaprtih prostorih znotraj zdravstvenega sistema, v socialnovarstvenih zavodih, domovih za starejše občane, lekarnah. , vladi je posvetovalna skupina predlagala, da obravnava predlog obvezne uporabe mask v zdravstvenih zavodih.

Minister za zdravje je povedal: »Vsa priporočila, ki bodo prišla od stroke, smo dolžni in tudi bomo ustrezno uzakonili, izdajali ustrezna obvestila, pripravili pravne podlage.« Dodal je, da je v pripravi interventni zakon za obvladovanje in odpravljanje posledic epidemije, ki bo po njegovih napovedih po 15. avgustu poslan na ekonomsko-socialni svet. »Do septembra bo tudi sprejet in bo veljal tudi retrogradno, od 1. julija dalje pa do 2023. Bo samo en in bo zajel vse,« je napovedal Bešič Loredan,

Tudi v Veliki Britaniji že dolgo ne veljajo več omejitveni ukrepi zaradi korone, pri tem da so pristojnosti glede ukrepov tam pravno nekoliko drugače urejene. NHS, angleška državna zdravstvena služba, je bila ena zadnjih, ki je umaknila omejitve, tako je v začetku junija naredila konec maskam v zdravstvu, ukrepanje, vnovično uporabo mask, pa po potrebi prepustila lokalnim zdravstvenim oblastem. Vendar pa je tudi tu težava, da obveznost ni zakonsko izvršljiva. , tudi NHS tako bolnišnice kot zdravnike poziva, naj ob povečanju števila okužb na novo razmislijo o pravilih, in ti to tudi počnejo.

Pri tem pa tudi z ljudmi, ki nočejo nositi mask, ravnajo strpno in spoštljivo. Kar seveda ni vedno lahko, se pa da. Nasveti, kako ravnati z bolniki, ki vseeno nočejo mask, niso neobičajni. Objavljamo samo enega, ki je del pravne mreže,. Lahko se vam zdi nepotrebno ali celo neumno, a med priporočili je, naj obravnavo pacienta organizirajo na daljavo in ga naročijo ob uri, ko ni nikogar drugega v ambulanti, naj organizirajo delo drugače.

Zakon mora v nasprotju z dobrim namenom prestati ustavno presojo. Ni namreč dovolj plemenit cilj, temveč je treba zasledovati merljivo koristnost in sorazmernost ukrepa. Treba je določiti trajanje ukrepa. Posebej pomembno pa je dokazati, da se cilj ne da doseči z za ljudi milejšimi ukrepi.

Tu pa pridemo do vprašanja, kje je skrb za ljudi, skrb za javno zdravje, skrb za ranljive bolnike, ko se v čakalnicah gnetejo ljudje kot sardine. In katere ukrepe je sprejel odgovorni, da se ne bi.

Nobenega dvoma ni, da morajo bolnišnice po predpisih zagotavljati zdravju nenevarne pogoje za zaposlene in paciente. To zagotavljajo s svojim lastnim delom, organizacijo, z lastnimi sredstvi.

V bolnišnicah ne razumejo vedno, kaj je njihova odgovornost. Tudi ne, kakšen je vrstni red ukrepov.

Poglejmo resničen slovenski primer in tveganja. Gre za nespoštovanje pravilnika o preprečevanju bolnišničnih okužb. P, vendar zgovoren in slika tudi današnjega stanja duha zdravstva.

V Sloveniji smo imeli bolnišnico, ki ni izpolnila najbolj osnovnih zahtev za varno delovanje: ni zagotovila ločitve čistih in nečistih postopkov in poti. Križale so se poti urgentnega sprejema, predoperacijskih pacientov, pooperacijskih bolnikov, osebja, dobaviteljev, obiskovalcev. Na istem vhodu so se transportirali hrana, material, odpadki, vse vrste pacienti, sorodniki … Inšpekcijski nadzor je nepravilnosti jasno pokazal, jasno je bilo tudi, kaj mora bolnišnica narediti.

Bolnišnica je imela veliko izgovorov, zakaj je z njeno organizacijo vse v redu. Predvsem pa je poudarjala, da nima denarja, da poskrbi za ločene poti in postopke. Zakonska zahteva o ločitvi poti da je neizvršljiva in v nasprotju z realnostjo. Vse skupaj da bi bilo povezano s tako velikimi stroški, da jih je nemogoče pokriti, razen če jih ne pokrije država.

Sodišče se ni strinjalo z bolnišnico. Tudi bolnišnica mora spoštovati zakon in pravila in skrbeti za varno delo. Bolnišnica ni dokazala, da je naredila karkoli, da bi spoštovala predpise, da bi ločila poti, da bi zagotovila varnost. V bistvu ni naredila nič, da bi stvari spremenila in postala varna. »Pomanjkanje denarnih sredstev ne more opravičevati toleriranja razmer, ki so v nasprotju s predpisi in zaradi neizpolnjevanja osnovnih higienskih zahtev pomenijo potencialno nevarnost za zdravje ljudi,« je zapisalo sodišče. Sodišče je tudi jasno povedalo, da mora bolnišnica svoje naloge najprej izvesti sama pri sebi, ne pa iskati rešitve ali krivde pri drugih.

Splošna obvezna uporaba mask za preprečevanje bolnišničnih okužb kot ukrep še ni bila moderna praksa.

Koliko lažje je ljudem natakniti masko kot poskrbeti, da ni gneče v čakalnicah

Cepljenje je še vedno najboljše za preprečevanje resnega poteka bolezni. Ob tem pa je vzdrževanje primerne razdalje učinkovit in za človeka najmanj obremenjujoč ukrep za upočasnjevanje širjenja.

Če je v čakalnici en človek brez maske, je to bolj varno, kot če je v čakalnici 50 ljudi z masko. Ne le zaradi korone. Predvsem zaradi osnovnega spoštovanja človeka, pacienta, njegovega denarja in njegovega časa. Niti korona organizacije javnega zdravstva ni toliko izboljšala, da bi se približali takemu spoštovanju človeka, ki ga imajo v večini zasebnih družinskih ali specialističnih ambulant. Razumemo, da to ni mogoče pri vseh storitvah. A ni ne sprejemljivo, ne varno, ne zdravo, da se v javnih specialističnih ambulantah ljudje gnetejo kot sardine, v zasebnih pa pač v glavnem ne.

To je najbrž najbolj za razumevanje ljudi prijazen primer, kako obstaja več poti do rešitve. In da so rešitve najprej v zdravstvu in učinkovitosti zdravstva. Ne zaradi korone, ampak zato, ker je tako prav. Ni prav, da velja filozofija, da se ne da in da tovrstne zahteve niso v skladu z realnimi možnostmi. To povečuje nezaupanje in pišmevuhovski odnos. Mladi zdravniki denimo opažajo, da ljudem »dol visi«, ali pridejo na naročeni pregled ali jih ni, hkrati pa se pritožujejo zaradi čakalnih vrst. Težava je veliko hujša: gre za osnovno vzajemno spoštovanje, zaupanje in korist.

Omejevalni ukrepi pomenijo veliko ljudsko, politično, socialno delitev. Eni bodo za, drugi proti. Revanšizem je na poti. Omejevalnih ukrepov ne morejo določati ne posamezni družbeni sistemi, ne posamezni interesi, ne posamezni ljudje. Za omejevalne ukrepe potrebujemo zakone, sprejete z večino v parlamentu. Še bolje bi bilo, če bi bila ta dvotretjinska.

In ukrepi morajo imeti vrstni red: najprej je treba počistiti pred svojim pragom, ne pa smeti takoj zmetati na pleča ljudi. Že zdaj je bilo težko pojasniti ljudem, da naj zaupajo zdravnikom in naj se cepijo, če pa do zdravnika sploh ne morejo. Danes več nočejo do zdravnika. Kako to vpliva na javno zdravje? Vse težje bo ljudem pojasniti, zakaj so v redu veliki dobički naftnih družb, ko pa ljudi hkrati zebe. Še težje jim bo pojasniti, zakaj naj gremo vsi na električne avtomobile, pa že zdaj ni elektrike, da bi imeli ponoči prižgane luči. Težko je pojasniti čilskim rudarjem, da je treba zapreti talilnico bakra, ker je nevarna, ko pa se njim zdi bolj nevarno, da bodo brez službe, brez prihodka, brez varnosti. Težko je biti proti umetnim gnojilom, če potem ni hrane. Dober namen nas je pripeljal v paradokse. Zdaj je treba pogledati, kaj je izvedljivo in kaj izvršljivo.

Z registracijo boste avtomatično prejemali bilten 

Novosti, ponudbe, ugodnosti in akcije Časnika Finance v vaš e-poštni nabiralnik.

Sveže in informativno jutranje sporočilo dežurnega urednika na Finance.si.

Z dvomi glede svežega načrta britanske vlade so se oglasili iz Mednarodnega denarnega sklada, kjer so britansko vlado pozvali, naj še...

Nekateri so zavezani s celoletnimi pogodbami, zaradi katerih je lahko takojšnje zmanjšanje porabe elektrike zanje dražje, kot če bi...

Bojim se, da bo pod krinko "reševanj" podjetij vse več državnega BDP, več politike v gospodarstvu in več prijateljskih poslov z...

Družbe iz energetike julija po toliko posojil kot prej v treh mesecih skupaj

Cene električne energije so dobesedno ponorele, zato predvsem podjetja iščejo načine, kako zajeziti naraščajoče stroške energije....

Dolar je v visoko tveganih svetovnih razmerah varno zatočišče za vse živčne vlagatelje

Bi radi v realnem času spremljali, kaj pišemo o vaših poslovnih partnerjih, konkurenci, morebitnih kupcih? Vas zanima vsebina z vašega...

Spletno mesto za celovit prikaz vsebin in oglasov poleg lastnih piškotkov uporablja tudi piškotke z zunanjih strežnikov. Ali sprejemate zunanje piškotke?