S “shodom za znanost” in referendumsko zahtevo polena pod noge javni univerzi v Novem mestu

S “shodom za znanost” in referendumsko zahtevo polena pod noge javni univerzi v Novem mestu

Četrti Shod za znanost je danes na Kongresnem trgu potekal s povsem drugačnim ciljem kot pretekli. Če so prejšnji opozarjali na podfinanciranje znanosti in zahtevali njeno avtonomijo, je tokratni potekal proti »političnemu vpletanju v znanost«, predvsem ustanavljanju in državnemu financiranju novih znanstvenih in raziskovalnih institucij, nastalih na predlog politike brez širše strokovne presoje. Tako vsaj trdijo pobudniki shoda, združeni v koalicijo Za znanost in razvoj, ki jo sestavljajo organizacijski odbor shoda, Koordinacija raziskovalnih inštitutov Slovenije – KOsRIS in Rektorska konferenca RS., močnim povečanjem financiranja, ki bo do leta 2025 doseglo odstotek BDP – za kar so si znanstvene institucije prizadevale že leta in na vseh preteklih shodih za znanost – za znanost naredila ogromno (so pa organizatorji shoda opozorili, da razreza teh sredstev po štirih mesecih še niso prejeli). Prav tako pa je podprla tudi večino drugih želja javnih raziskovalnih zavodov in univerz.

Poleg tega o novih tovrstnih institucijah razprava in prizadevanja potekajo že leta, posebej si zanje prizadevajo lokalno, hkrati pa opozarjajo, da so ključne za razvoj zapostavljenih regij.

Vlada v razvoj znanosti v vzhodni Sloveniji, organizatorji shoda z očitki o politizaciji znanosti

Poslanci so marca sto tisoč evrov letno namenili Pomurski akademsko-znanstveni uniji, prav tako je vlada marca ustanovila Javni raziskovalni zavod Rudolfovo Novo mesto ter mu za letošnje in prihodnje leto namenila skupno 5,2 milijona evrov.

Avgusta je vlada sprejela namero o ustanovitvi četrte javne univerze s sedežem v Novem mestu, pred poslanci pa je bil danes koalicijski predlog odloka, s katerim bi novomeška fakulteta za industrijski inženiring (FINI) iz zasebnega postala javni zavod. Slednja naj bi novomeško javno univerzo gradila skupaj s Fakulteto za informacijske študije (FIŠ) v Novem mestu in Visoko šolo za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, ki je bila po glasovanju poslancev že pred meseci preoblikovana iz zasebnega v javni zavod. Poslanci leve opozicije so sicer spremembo onemogočili s predlogom posvetovalnega referenduma, kar odločanje zamika v naslednji mandat.

Osrednji očitki vladi s strani organizatorjev shoda so bili, da bo ustanavljanje novih raziskovalnih inštitutov in regionalnih javnih univerz prineslo drobljenje visokošolskega in raziskovalnega prostora, »zajedanje« javnih sredstev, namenjenih obstoječim visokošolskim in raziskovalnim institucijam, ter da je vlada odločitev sprejela brez razprave z raziskovalnimi inštituti, univerzami ter svetom za znanost in tehnologijo ter brez upoštevanja veljavnih kriterijev kakovosti.

Govorniki na današnjem shodu so opozorili tudi, da ustanavljanje novih raziskovalnih institucij in javnih univerz ne sledi Raziskovalni-inovacijski strategiji in Nacionalnemu programu visokega šolstva, ki sta bila sprejeta skoraj soglasno. Opozorili pa so tudi, da so mednarodno priznane in kakovostne znanstvene institucije trenutno še vedno podfinancirane, v zastarelih stavbah in prostorih ter s slabo opremo.

Med organizatorji shoda je tudi Rektorska konferenca RS, kjer veje strah pred pridružitvijo rektorjev Nove univerze in nastajajoče novomeške univerze, ki bi tako lahko sovplivala na oblikovanje nacionalnih visokošolskih politik.

Rončević: Nasprotovanje zavodu Rudolfovo je nasprotovanje temu, da bi se JV Slovenija še naprej razvijala in imela visoko dodano vrednost

V. d. direktorja javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo dr. Borut Rončević je ob tem za Domovino izpostavil, da so v Novem mestu ljudje skozi desetletja ustvarjali tri od šestih največjih slovenskih izvoznikov v dejavnostih, kjer je znanje potrebno. Strokovna razprava o ustanovitvi zavoda po njegovih besedah poteka že vrsto let.

Razvoj visokošolskega prostora v JV Sloveniji in razvoj raziskovalnih programov tudi z večjim številom raziskovalcev je bil v prejšnjem in bo tudi v bodočem regionalnem razvojnem programu. Vsak regionalni razvojni program nastaja daljše obdobje, vanj je vključeno veliko število deležnikov in na koncu ta regionalni razvojni program potrdi tudi državaNasprotovanje temu zavodu je tudi nasprotovanje temu, da bi se jugovzhodna Slovenija razvijala še naprej in imela visoko dodano vrednost.

Izpostavil je, da razvoj visokošolskega prostora v Novem mestu poteka že od prve polovice 90. let, »«. Ne glede na to, kdaj bodo dobili univerzo, pa je v Novem mestu že dlje časa univerzitetni prostor, kjer raziskujejo in izobražujejo mlade ljudi, pravi Rončević.  Po njegovih besedah je čas, da se nehamo pogovarjati o tem, ali je smiseln, ter se pogovarjamo o tem, kako naj se ta prostora razvija, da bo imel čim večji odtis v gospodarstvu, kakovostnih zaposlitvah in kakovostnem življenju.

in če ne bi imeli cele vrste ovir, bi v Novem mestu univerzo že zdavnaj imeli

JRZ Rudolfovo se bo ukvarjal e dejal Rončević in dodal, da se do neke mere s tem ukvarjajo na že obstoječih institucijah, a da ni dovolj velike kritične mase ter pomembnega odtisa v gospodarstvu. Izpostavil je tudi, da Rudolfovo kot javni raziskovalni zavod pri porabi javnih sredstev zavezujejo enaka pravila kot že obstoječe javne raziskovalne zavode, zato tu ni možnosti za netransparentno porabo javnega denarja.

»s ključnimi opolnočitvenimi tehnologijami za industrijo 4.0 in 5.0, digitalizacijo gospodarstva in javne uprave, s problematiko krožnega gospodarstva, z vprašanji prenosa tehnologij in vprašanji intelektualne lastnine,« j

Rončević je dejal tudi, da je sam le v. d. direktorja zavoda, ki vzpostavlja potrebne pogoje za začetek njegovega delovanja, ne bo pa kandidiral za direktorja s polnimi pooblastili.

Rudolfovo je 17. slovenski javno-raziskovalni zavod, a prvi v jugovzhodni Sloveniji (15 se jih nahaja v Ljubljani, eden je v Kopru). Njegov nastanek, ki je bil omenjen že v Regionalnem razvojnem programu za finančno perspektivo 2014–2020 (torej pred nastopom aktualne vlade), podpira tudi lokalna industrija; podjetja Krka, Revoz, novomeška bolnišnica in druga podjetja.

Zavod naj bi začel delovati prihodnje leto, predvidoma pa naj bi bilo v njem trideset zaposlenih, že zdaj pa v okviru Razvojnega centra na področjih, ki jih bo pokrival Raziskovalni zavod Rudolfovo, dela sedem zaposlenih.

Po poročanju lokalnih medijev zavod ekipo kompetentnih strokovnjakov in opremo že ima, vzpostavljeno je tudi sodelovanje z izobraževalnimi institucijami, podjetji in kupljeno zemljišče, kjer naj bi novi inštitut dobil svoje prostore. Prinesel naj bi predvsem povezavo med znanstvenimi, tehnološkimi in razvojnimi potenciali regije (ki ima četrtino vseh industrijskih robotov v državi), posebej na tehnološkem področju.

V tem smislu so očitki o političnem vmešavanju »avtokratske oblasti« v znanost pravzaprav smešni. Tokrat gre, tudi ob približevanju volitev, namreč za prav nasproten proces – vmešavanje znanosti, ki naj bi bila politično nevtralna, v politiko – o tem smo podrobno pisali tudi na primeru ZRC SAZU. Verjetno ni naključje, da je dolgoletni direktor ZRC SAZU tudi eden aktivnejših članov Koordinacije raziskovalnih inštitutov Slovenije – KOsRIS, ki je ena od organizatork današnjega shoda.

Ob dejstvu, da se bodo ob že aktualnem povečanju sredstev za znanost v prihodnjih letih le še povečevala in bodo tudi obstoječe institucije v mnogo boljšem finančnem položaju kot doslej, je skrb za denar odveč. A gre za več kot to. Gre za pluralizem v visokem šolstvu, decentralizacijo razvoja in znanstvene dejavnosti in deloma tudi izgubo monopola aktualnih institucij, ki bodo morale tako tekmovati tudi z novoustanovljenimi.

A z vidika blagostanja državljanov je takšno nasprotovanje povsem prazno. Prej nove institucije prinašajo velike koristi regijam, iz katerih se prav zaradi odsotnosti in pomanjkanja razvojnega potenciala  mladi in perspektivni danes odseljujejo – tudi v tujino. Pobude razvoja, vzpostavitve regijskih intelektualnih središč, izboljšanja gospodarskih priložnosti, sodelovanja znanosti z gospodarstvom ter dviga dodane vrednosti danes zapostavljenih regij bi morali pozdraviti z odprtimi rokami.

Nenazadnje takšnega nasprotovanja ni bilo ob naglem ustanavljanju Univerze na Primorskem, kjer so bile okoliščine nastajanja močno primerljive z aktualnimi novomeškimi.